Boštjančič neutemeljeno o prispevku Slovenije k blaženju energetske draginje
Avtorica: Petra Jerič
TRDITEV
»Ampak mednarodne analize kažejo, da je Slovenija ena od držav, ki je najbolj pomagala in gospodarstvu in gospodinjstvom.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Minister Klemen Boštjančič je v intervjuju za Mladino poudaril, da veliko pozornosti nameni položaju Slovenije na mednarodnih kapitalskih trgih. Foto: Bor Slana/STA
Finančni minister Klemen Boštjančič je 8. decembra lani v intervjuju za Mladino v povezavi z odzivom vlade na energetsko draginjo dejal, da »mednarodne analize kažejo, da je Slovenija ena od držav, ki je najbolj pomagala in gospodarstvu in gospodinjstvom«.
Na katere mednarodne analize se je minister skliceval, smo vprašali pristojno ministrstvo. Konec decembra so odgovorili, da se je skliceval na podatke bruseljskega neodvisnega ekonomskega možganskega trusta Bruegel, ter posredovali povezavo do analize sredstev, ki so jih države za blaženje posledic energetske krize namenile gospodinjstvom in podjetjem. Dodali so, da se je Slovenija uvrstila na deseto mesto, niso pa pojasnili, po katerem parametru.
Bruegel, ki deluje od leta 2005, je junija lani objavil analizo odzivov fiskalne politike na energetsko krizo v članicah EU ter na Norveškem in v Veliki Britaniji. Analizirali so ukrepe, ki so jih države od septembra 2021 do konca januarja lani uvedle za blaženje posledic energetske krize v gospodinjstvih, podjetjih in pri dobaviteljih energije. Primerjali so jih glede na delež bruto domačega proizvoda in glede na višino sredstev na prebivalca.
V Sloveniji so upoštevali ukrepe, ki jih je prejšnja vlada sprejela od septembra 2021 do vključno maja 2022, aktualna pa od nastopa mandata do konca januarja lani. Razčlenili so 15 ukrepov, od katerih jih je deset začela izvajati že prejšnja vlada.
Avtorji analize so v metodološkem pojasnilu zapisali, da gre za okviren popis ukrepov posameznih držav, zato analiza ni namenjena njihovemu rangiranju. Ker so na ministrstvu pojasnili, da se je Slovenija po pomoči pri blaženju energetske draginje uvrstila na deseto mesto, smo preverjali točnost te trditve, zato smo države kljub opozorilu avtorjev morali rangirati.
Po podatkih Bruegla je Slovenija v omenjenem obdobju za zaščito gospodinjstev in podjetij pred energetsko draginjo namenila štiri odstotke bruto domačega proizvoda, kar jo uvršča na deseto mesto med 29 vključenimi državami. Povprečje je bilo 3,3-odstotno, največ, 6,8 odstotka BDP, pa je za to namenila Malta.
Poleg tega je Slovenija za blaženje energetske draginje namenila 984 evrov na prebivalca. Več sredstev na prebivalca je namenilo 11 držav. Države so za pomoč v povprečju namenile 1064,5 evra na prebivalca, najbolj darežljiv pa je bil Luksemburg s 3898 evri.
Avtorji analize niso trdili, da je Slovenija med državami, ki so najbolj pomagale gospodinjstvom in podjetjem.
Po podatkih organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je Slovenija v obdobju od februarja 2021 do 23. maja lani za blaženje posledic energetske krize namenila 12. najvišji delež BDP med 41 državami.
Ministra za finance smo seznanili z ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
»Ampak mednarodne analize kažejo, da je Slovenija ena od držav, ki je najbolj pomagala in gospodarstvu in gospodinjstvom,« je 8. decembra v intervjuju za Mladino v povezavi z ukrepi zoper energetsko draginjo dejal minister za finance Klemen Boštjančič.
Minister se je skliceval na analizo bruseljskega možganskega trusta Bruegel, ki je analiziral ukrepe za blaženje energetske draginje v gospodinjstvih in podjetjih, ki jih je 29 držav sprejelo med septembrom 2021 in januarjem lani.
Finančno ministrstvo je še pojasnilo, da se je Slovenija po tej analizi uvrstila na deseto mesto. Avtorji analize so v metodološkem pojasnilu zapisali, da analiza ni namenjena rangiranju držav.
Trditev ministra Boštjančiča, da je po mednarodnih analizah Slovenija med državami, ki so najbolj pomagale pri blaženju energetske draginje, je neutemeljena, saj rangiranje držav ni namen analize, na katero se je skliceval.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Dopolnitev, 16. 1. 2024
Po objavi se je odzvalo ministrstvo za finance in pojasnilo, da so države glede na sredstva, namenjena za blaženje posledic energetske krize, rangirali sami avtorji analize, razvrstitev pa so tudi javno objavili. Dodali so, da je minister glede na 10. oziroma 12. mesto med 29 analiziranimi državami ocenil, da je Slovenija med državami, ki so najbolj pomagale v energetski krizi, pri tem pa obdobij pomoči ni ločeval glede na to, katera vlada je bila na oblasti.
Avtorji analize so na spletnem mestu možganskega trusta Bruegel junija lani objavili infografični prikaz sredstev, ki so jih za blaženje posledic energetske krize namenile posamezne države. V njem so predstavljeni podatki o deležu bruto domačega proizvoda in višini sredstev na prebivalca. Države so v grafu prikazane od tistih z najvišjo finančno podporo ukrepom po deležu v BDP, oziroma z najvišjimi sredstvi na prebivalca, do tistih z najnižjimi, niso pa rangirane.
Avtorji držav niso nikjer rangirali ali podatkov interpretirali v smislu rangiranja. Kot smo že pojasnili, so v metodološkem pojasnilu zapisali, da držav ne rangirajo in da podatki niso namenjeni temu. Rangiranje držav na podlagi teh podatkov torej ni ustrezno.
Ocena Boštjančičeve trditve kljub pojasnilu ministrstva ostaja enaka.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).