Golob neutemeljeno o industrijski razvitosti Slovenije
Avtorica: Nika Gradišek
Premier Robert Golob je 20. aprila po srečanju z evropskim komisarjem v izjavi za javnost dejal, da bo nova delovna mesta v evropski industriji kreirala rast visokotehnoloških podjetij in obrambne industrije. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Slovenija je tretja najbolj industrijsko razvita država v EU.« Tako je vlada 20. aprila v tvitu povzela izjavo za javnost premierja Roberta Goloba ob uradnem obisku evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona.
Iz kabineta predsednika vlade so za Razkrinkavanje.si sporočili, da se je premier v svoji izjavi skliceval na podatke Svetovne banke. Posredovali so povezavo do podatkov Svetovne banke o dodani vrednosti predelovalne dejavnosti v bruto domačem proizvodu (BDP) držav EU leta 2021. Predelovalna dejavnost v Sloveniji je dosegla tretji najvišji delež BDP.
Na oddelku za odnose z javnostmi Svetovne banke so na vprašanje, ali je na podlagi teh statističnih podatkov mogoče trditi, da je Slovenija tretja najbolj razvita država v EU, odgovorili, da držav uradno ne razvrščajo po industrijski razvitosti.
Ekonomist in profesor na fakulteti za družbene vede Anže Burger je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da ti podatki Svetovne banke ne odražajo industrijske razvitosti posamezne države. »Kvečjemu jo lahko enačimo z višino dohodka, povprečnimi plačami ali produktivnostjo, ki jo industrija ustvari, ne pa z relativnim deležem industrije v BDP.«
Po zadnjih podatkih Eurostata o višini dohodka v industrijskem sektorju iz leta 2020 se je Slovenija v vseh štirih panogah tega sektorja (predelovalna dejavnost, oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in skrb za okolje ter rudarstvo) uvrstila v spodnjo polovico držav EU. To kažejo tudi zadnji podatki Eurostata o povprečni plači v industrijskem sektorju iz istega leta.
Burger meni, da produktivnost dela v industrijskem sektorju najbolj določa višino povprečnega dohodka v državi in s tem njeno razvitost. Kot je pojasnil, za najbolj razvita gospodarstva velja, da zaradi visoke produktivnosti dela v industriji število zaposlenih v tem sektorju pade pod 20 odstotkov celotnega števila zaposlenih.
Po zadnjih podatkih Eurostata iz leta 2020 se Slovenija tudi po produktivnosti v vseh štirih panogah uvršča v spodnjo polovico držav EU.
Na statističnem uradu so potrdili, da »industrijska razvitost« ni statistično merilo.
Da je Slovenija tretja najbolj industrijska država v Evropi, ne pa industrijsko razvita, kot je dejal Golob, je sicer oktobra lani v intervjuju za Bloomberg Adria dejala tudi takratna izvršna direktorica gospodarske zbornice Vesna Nahtigal.
Portal Finance.si pa je septembra 2020 poročal, da je Slovenija tretja najbolj industrijska država v Evropi, povzeli pa so besede nekdanjega ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki je to po poročanju portala izjavil na konferenci o prihodnosti internacionalizacije in industrije.
SKLEP
Vlada je v tvitu povzela izjavo premierja Roberta Goloba, da je Slovenija tretja najbolj industrijsko razvita država v EU. V kabinetu predsednika vlade so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da se je Golob pri tem navezoval na podatke Svetovne banke.
Slovenija je bila po zadnjih podatkih Svetovne banke o dodani vrednosti industrijskega sektorja v BDP iz leta 2021 na tretjem mestu med državami EU.
Ekonomist Anže Burger je opozoril, da podatki Svetovne banke ne odražajo industrijske razvitosti posamezne države, temveč je to kvečjemu mogoče enačiti z višino dohodka, povprečno plačo in produktivnostjo v industrijskem sektorju.
Po zadnjih podatkih Eurostata se Slovenija ne uvršča med prve tri države EU, temveč v spodnjo polovico držav EU. Svetovna banka in Surs »industrijske razvitosti« ne merita.
Trditev predsednika vlade, da je Slovenija tretja najbolj industrijsko razvita država v EU, je sklepanje čez palec. Argumentacija kabineta predsednika vlade ni podprta z dovolj podatki oziroma dejstvi, ki bi kazali industrijsko razvitost. Po metodologiji Razkrinkavanja.si jo označujemo za neutemeljeno.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.