Za azil v času aktualne vlade ni zaprosilo toliko ljudi kot prej v 30 letih
Avtorica: Petra Jerič
TRDITEV
»Azil je v prvem letu Golobove vlade zahtevalo že približno toliko ilegalnih migrantov kot prej v treh desetletjih skupaj.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanec SDS Branko Grims je v odzivu na vladno sporočilo o odstranjevanju ograje na slovensko-hrvaški meji navajal napačne podatke o številu prošenj za azil v času aktualne vlade. Foto: Daniel Novakovič/STA
Poslanec državnega zbora Branko Grims se je 6. maja na svojem twitter profilu odzval na objavo vlade o odstranjevanju ograje na slovensko-hrvaški meji. Med drugim je trdil, da je v prvem letu Golobove vlade za azil zaprosilo približno toliko »ilegalnih migrantov« kot prej v treh desetletjih skupaj.
Vodja področja azila in migracij pri pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja Urša Regvar je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je izraz »ilegalni migrant« neustrezen in da so podatki o načinu vstopa prosilcev za azil v državo pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito nepomembni.
»V trenutku, ko nekdo iregularno vstopi v državo in zaprosi za azil, v skladu z zakonodajo ne sme biti kaznovan za iregularni vstop,« je pojasnila. Dodala je, da podatkov o prosilcih za azil glede na (ne)zakonitost vstopa v državo ni mogoče dobiti, ker ne obstajajo.
Volitve v državni zbor so bile 24. aprila lani, trenutna vlada pa je mandat nastopila 1. junija. Ker je Grims o prvem letu Golobove vlade pisal v začetku maja, ko je minilo eno leto od volitev in 11 mesecev od začetka vladnega mandata, smo izjavo preverili po podatkih tako od lanskega maja do vključno letošnjega aprila kot tudi od lanskega junija do letošnjega aprila, ko so na voljo zadnji podatki ministrstva za notranje zadeve.
Po teh je prošnjo za mednarodno zaščito od maja lani do konca letošnjega aprila oddalo 6416 oseb, od uradnega nastopa Golobove vlade v začetku lanskega junija do konca aprila letos pa 5681.
Ministrstvo podatke o prošnjah za mednarodno zaščito, ki jo Slovenija zagotavlja kot podpisnica ženevske konvencije in članica Evropske unije, zbira od leta 1991, vendar za leto 1992 nima mesečnih, zato smo kot obdobje treh desetletij pred nastopom Golobove vlade upoštevali obdobje od leta 1992 do vključno leta 2021. V tem času je prošnjo za mednarodno zaščito oddalo 38.268 ljudi.
Poslanca Grimsa smo prosili za odziv na ugotovitve Razkrinkavanja.si. Ni se še odzval, je pa dan pred prejemom naše prošnje na twitterju objavil še eno napačno informacijo, in sicer, da je »pod Golobom že več kot 30.000 azilantov«.
To ne drži, saj je bilo od junija lani do aprila letos, ko so na voljo zadnji podatki, uspešnih 172 prosilcev za azil.
SKLEP
Poslanec Branko Grims je 6. maja na twitterju trdil: »Azil je v prvem letu Golobove vlade zahtevalo že približno toliko ilegalnih migrantov kot prej v treh desetletjih skupaj.«
Državnozborske volitve, na katerih je zmagala stranka Gibanje Svoboda, so bile aprila lani, vlada pa je mandat nastopila 1. junija.
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je od maja lani do aprila letos prošnjo za mednarodno zaščito oddalo 6416 oseb, od junija lani do letošnjega aprila pa 5681.
V treh desetletjih pred nastopom Golobove vlade je za azil zaprosilo 38.268 ljudi, kar je 83,2 odstotka več kot v obdobju od maja lani oziroma 85,2 odstotka več kot v obdobju od junija lani do aprila letos.
Grimsova trditev, da je za azil v času trenutne vlade zaprosilo približno toliko migrantov kot prej v treh desetletjih, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).