Ukinitev krmišč ne bi povzročila samoregulacije medvedov
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Krmišča je potrebno ukiniti in se bo potem zgodila samoregulacija medvedov.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
V strokovnih izhodiščih za upravljanje rjavega medveda med letoma 2020 in 2023 piše, da je bilo spomladi leta 2020 v Sloveniji okoli 990 medvedov. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Jadranka Juras, zastopnica društva za zaščito živali Lajka, je 4. maja v prispevku o zakonu o zaščiti živali v oddaji Tarča na TV Slovenija trdila, da bi opustitev krmišč zagotovila samoregulacijo medvedov.
Društvo namreč nasprotuje odstrelu 230 rjavih medvedov, za katerega je ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo dovoljenje 123 slovenskim loviščem.
Medvedi svojega ozemlja ne branijo pred drugimi živalmi iste vrste, kot to denimo počnejo volkovi, zato lahko pride do povečanja njihovega števila. To pa je odvisno tudi od dostopnosti hrane na krmiščih, je za Razkrinkavanje.si pojasnila Aleksandra Majić Skrbinšek, raziskovalka pri podjetju DivjaLabs, ki med drugim raziskuje upravljanje prostoživečih živali. Ker je »medved prilagodljiv vsejed, ni mogoče pričakovati, da bi z opustitvijo krmišč v Sloveniji dosegli želeno uravnavanje medvedje populacije«.
Klemen Jerina, profesor na katedri za zdravje gozda in upravljanje prostoživečih živali na ljubljanski biotehniški fakulteti, je za Razkrinkavanje.si dejal, da so pretekle raziskave nakazovale nekolikšno povečanje rodnosti in zmanjšanje naravne smrtnosti medvedov zaradi krmljenja, vendar novejše in bolj ciljno usmerjene raziskave tega v ničemer več ne podpirajo.
Po oceni strokovnjakov medvedi pri nas in v primerljivih življenjskih okoljih glede količine razpoložljive hrane niso omejeni, zato samoregulacije, ob krmljenju ali ne, ne gre pričakovati, je pojasnil.
Poudaril je, da so stopnje rodnosti medvedov v Evropi po dostopnih podatkih podobne, ne glede na krmljenje. Medvedja populacija v italijanski pokrajini Trentino, kjer je ne krmijo, ima tako rekoč enako potencialno stopnjo rasti naravnega prirasta kot slovenska.
Po Jerinovih besedah vse več raziskav nakazuje, da krmljenje vsaj delno zmanjšuje zahajanje medvedov v naselja. Opozoril je, da bi z opustitvijo krmljenja močno porasli konflikti med medvedom in človekom, potrebe po regulaciji medveda pa bi se še povečale.
Da hrana na krmiščih medvede zadržuje na želenih območjih, zaradi česar naj bi povzročali manj škode, je kot eno od prednosti krmljenja navedla tudi Majić Skrbinškova. Poleg tega je poudarila, da to omogoča še raziskovanje medvedov, denimo spremljanje razmnoževanja in zdravja, ter ekoturizem, izobraževanje in nadzor nad izvedbo odstrela.
Med pomanjkljivosti krmljenja po njeni oceni sodijo umetno spremenjene lokalne velikosti medvedje populacije, možnost prenosa bolezni med živalmi in učinki krmljenja na obnašanje medvedov.
Jerina je povedal, da pri upravljanju medveda trenutno sicer postopno zmanjšujejo krmljenje vseh živalskih vrst, tudi divjadi, saj skušajo omiliti škodljive in povečati koristne učinke krmljenja.
Po raziskavi, leta 2019 objavljeni v strokovni reviji European Journal of Wildlife Research, je umetna krmišča medvedov v slovenskem dinarskem gorovju leta 2016 poleg medvedov obiskovalo še vsaj 23 drugih vrst živali.
Starejše raziskave o krmiščih so pokazale, da jih je redno uporabljala tudi srnjad. Umetno krmljenje srnjadi je v Sloveniji sicer prepovedano, saj uživanje hrane z veliko vsebnostjo ogljikovih hidratov lahko spremeni njeno vedenje, pozimi pa povzroči potencialno smrtne prebavne bolezni.
V Evropi ni nedotaknjene narave, zato ljudje posegamo v življenjski prostor vseh živalskih vrst, je poudarila Majić Skrbinškova. Dodala je, da medved lahko povzroči škodo, a bi ga ljudje, če bi izgubili občutek nadzora, lahko začeli dojemati kot škodljivca. Kot pravi, za zdaj kaže, da je poseganje v populacijo z odstrelom najustreznejši pristop za dolgoročno uravnavanje medvedje populacije pri nas.
Tako Jerina kot Majić Skrbinškova sta sicer med osmimi avtorji strokovnega mnenja, na katerem je temeljila odločitev o odstrelu 230 medvedov.
Na društvu Lajka so pojasnili, da krmljenje medvedov po podatkih »kar nekaj strokovnih poročil neposredno vpliva tudi na dvig rodnosti in večanje gostote njihove populacije«. Posredovali so povezave na več raziskav o vplivu krmljenja na medvede, med drugim na raziskavo iz leta 2015, ki je analizirala prehrano medvedov v različnih ekosistemih in ugotovila, da ta vpliva na velikost medvedov in gostoto populacije. Prav tako so posredovali raziskavo iz leta 2017, ki je na podlagi analize medvedje populacije v Skandinaviji ugotovila, da lahko na rast populacij medvedov in drugih živali posredno vpliva lov.
Omenili so še raziskavo iz leta 2019, v kateri so avtorji prišli do ugotovitve, da krmljenje vpliva na oblikovanje zimske aktivnosti medvedov, razpoložljivost dodatne hrane pa je povezana z vremenom in učinkovitostjo medvedov pri iskanju hrane. Pa tudi raziskavo iz leta 2021, v kateri so avtorji pri vrednotenju vplivov krmljenja poudarili, da je treba upoštevati lokalne značilnosti posameznega življenjskega okolja.
Med drugim so na društvu pojasnili, da se slovenski raziskovalci strinjajo, da je krmljenje divjadi lahko problematično zaradi prenosa bolezni na druge živali in sprememb v gostoti populacije in vedenju živali.
Pri regulaciji medvedov pa so merili na »dejstvo, da se je starost odstavljenih mladičev zaradi lova povišala z leta in pol na dve leti in pol«. Če na nekem območju pogine oče mladičev, se tam naseli nov samec, ki mladiče pobije in se pari z njihovo mamo, da si zagotovi potomce v tem okolju, so pojasnili.
SKLEP
Jadranka Juras, zastopnica društva za zaščito živali Lajka, je v oddaji Tarča na TV Slovenija trdila, da bi ukinitev krmišč zagotovila samoregulacijo medvedov.
Medvedi svojega ozemlja ne branijo pred istovrstnimi živalmi, kar lahko povzroči povečanje njihovega števila, je pojasnila Aleksandra Majić Skrbinšek, raziskovalka pri podjetju DivjaLabs, ki raziskuje upravljanje prostoživečih živali. Ker je medved prilagodljiv vsejed, ni mogoče pričakovati, da bi z opustitvijo krmišč uspešno uravnavali medvedjo populacijo.
Profesor na biotehniški fakulteti Klemen Jerina je dejal, da novejše raziskave ne podpirajo več teze o povečanju rodnosti in zmanjšanju naravne smrtnosti medvedov zaradi krmljenja.
Strokovnjaki menijo, da količina razpoložljive hrane medvedov pri nas na velikost populacije ne učinkuje omejevalno. Njihove samoregulacije tako ne glede na izvajanje krmljenja ni pričakovati, je pojasnil.
Vse več raziskav sicer nakazuje, da krmljenje vsaj delno zmanjšuje zahajanje medvedov v naselja, tako bi opustitev krmljenja povečala konflikte med medvedom in človekom, s čimer bi se povečale tudi potrebe po regulaciji medveda, je opozoril Jerina.
Na društvu Lajka so pojasnili, da krmljenje medvedov po podatkih »kar nekaj strokovnih poročil neposredno vpliva tudi na dvig rodnosti in večanje gostote njihove populacije«. Posredovali so povezave na štiri raziskave o vplivu krmljenja in lova na medvedjo populacijo in dodali, da se slovenski raziskovalci strinjajo, da je krmljenje lahko problematično zaradi prenosa bolezni na druge živali, sprememb v gostoti populacije divjadi in vedenju živali.
Trditev Jurasove, da bi zaradi ukinitve krmišč prišlo do samoregulacije medvedov, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.