Golob neutemeljeno o številu prebivalcev, ki potrebujejo računalnik
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»V Sloveniji žal obstaja več kot 400 tisoč posameznikov, ki bi te računalnike potrebovali, zato me ne skrbi, da ne bi prišli v prave roke.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik vlade Robert Golob je na seji državnega zbora 29. januarja opozoril, da bi morali računalnike kupiti že v času covida-19, ko si jih številni otroci niso mogli privoščiti, zaradi česar so bili izločeni iz učnega procesa. Foto: Daniel Novakovič/STA
»V Sloveniji žal obstaja več kot 400 tisoč posameznikov, ki bi te računalnike potrebovali, zato me ne skrbi, da ne bi prišli v prave roke,« je na seji 29. januarja trdil premier Robert Golob. Odzval se je na poslansko vprašanje poslanca SDS Tomaža Lisca o zaupanju v ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh po nakupu 13 tisoč računalnikov. Trditev je vlada isti dan objavila na svojem profilu na družbenem omrežju X.
V kabinetu predsednika vlade so se na našo prošnjo za pojasnilo odzvali po zakonsko predpisanih sedmih delovnih dneh. Za pozen odgovor so se opravičili, ker je sporočilo po njihovih besedah ostalo med osnutki.
Za Razkrinkavanje.si so pojasnili, da se je premier skliceval na zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, po katerem so do računalniške opreme upravičeni vsi najbolj socialno ogroženi prebivalci, ki bi po njegovi oceni »lahko potrebovali pomoč države pri nakupu računalniške opreme«.
Toda zakon v 23.a členu zagotavlja le pravico do izposoje računalnika. To možnost imajo upravičenci do redne ali izredne denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka do vključno šestega dohodkovnega razreda in upravičenci do državne štipendije. Vključeni so še otroci s posebnimi potrebami, invalidi in upokojenci, ki prejemajo nižjo pokojnino od zagotovljene.
Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je vseh upravičencev za izposojo računalnika po tem zakonu 554.661, kar so ocenili na podlagi evidenc iz let 2021 in 2023. Pri tem je tretjina upravičencev lahko uvrščenih v več kot eno kategorijo, so opozorili.
Če upoštevamo, da je tretjina zapisov podvojenih, se število upravičencev zmanjša na skoraj 370 tisoč.
Ministrstvo za digitalno prihodnost smo prosili, da nam posreduje študije, na podlagi katerih so ob pripravi zakona določili, koliko prebivalcev Slovenije potrebuje računalnik. Za Razkrinkavanje.si so pojasnili, da so to število določili na podlagi evidenc o številu upravičencev do socialnih transferjev.
Posameznikov, ki bi glede na socialni položaj lahko potrebovali izposojene računalnike, je po podatkih digitalnega ministrstva približno pol milijona. Izposojo so v zakonu omogočili v 23.a členu, ki določa mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme.
Izposoja računalnika bi socialno najbolj ogroženim omogočila krepitev veščin, ki jih potrebujejo za vključitev v digitalno družbo. Da bi čim prej začeli z izposojo računalnikov, so na ministrstvu pripravili predlog novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, po katerem bi vlada upravičence določila v vsakokratnem javnem pozivu. Predlagali so obdobje izposoje od dve do pet let.
Med razlogi, zakaj nekdo nima računalnika, so našteli, da si ga morda ne more finančno privoščiti, ga ne želi imeti, ga ne zna uporabljati ali pa živi v velikem gospodinjstvu, kjer bi za nemoteno delo morali imeti več kot enega.
Na statističnem uradu ne spremljajo podatkov o številu prebivalcev, ki imajo računalnik, oziroma o tistih, ki bi ga potrebovali. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije nima podatkov o številu študentov, ki ga potrebujejo, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa vodi le podatke o računalniški opremi v javnih izobraževalnih ustanovah in zavodih.
Po oceni šolskega ministrstva mora približno tisoč vzgojno-izobraževalnih zavodov vsako leto zaradi zastaranja obnoviti od sedem do deset tisoč računalnikov, zaradi hitrega digitalnega napredka pa bodo morali v prihodnjih letih zagotavljati nekaj tisoč novih računalnikov na leto.
Kot smo poročali decembra 2020, takrat najmanj 3700 učencev in dijakov ni imelo računalnika, ki so ga potrebovali, ko je pouk zaradi epidemije covida-19 potekal po spletu.
Z ugotovitvami smo seznanili tudi vladni urad za komuniciranje. Odgovor bomo objavili, ko ga bomo prejeli.
SKLEP
Premier Robert Golob je 29. januarja na seji državnega zbora trdil, da je v Sloveniji več kot 400 tisoč posameznikov, ki bi potrebovali računalnik. Trditev je istega dne na družbenem omrežju X objavila tudi vlada.
Golob se je skliceval na zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, so za Razkrinkavanje.si pojasnili v kabinetu predsednika vlade.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo se je pri pripravi zakona zaneslo na evidence o številu upravičencev do socialnih transferjev. Po njihovi oceni je potencialnih upravičencev do računalnika približno pol milijona, kolikor je tudi upravičencev do socialnih transferjev.
To je potrdilo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, toda po njihovi oceni je tretjina upravičencev do socialnih transferjev uvrščenih v več kot eno kategorijo, zato je dejansko število za približno toliko nižje. Dejanskih upravičencev je tako okrog 370 tisoč.
Surs ne vodi podatkov o tem, koliko Slovencev ima računalnik oziroma koliko jih računalnik potrebuje. Teh podatkov nimajo niti na šolskem in visokošolskem ministrstvu.
Po podatkih ministrstva za delo je potencialnih upravičencev za izposojo računalnika približno pol milijona, toda število upravičencev je zaradi podvojenega štetja nižje za približno tretjino. Premierova trditev je neutemeljena.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).