Golobovo varovanje v drugih državah ni povsem običajno
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»To [sistem varovanja predsednika vlade, ki ga je uvedel Robert Golob] je nekaj, kar je v drugih državah povsem običajno, in nekaj, česar se je posluževal tudi bivši predsednik vlade dr. Drnovšek.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je 8. decembra v oddaji Tarča med drugim utemeljevala, da vlada Roberta Goloba ni izvajala političnega pritiska na policijo. Foto: Daniel Novakovič/STA
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je 8. decembra v oddaji Tarča na TV Slovenija, v kateri so med drugim razpravljali o domnevnih političnih pritiskih vlade na policijo, trdila, da je zdajšnji sistem varovanja predsednika vlade Roberta Goloba v drugih državah povsem običajen in da ga je uporabljal tudi pokojni Janez Drnovšek.
Tako se je med drugim odzvala na trditev voditeljice, da premierjevo varnostno službo neformalno vodi nekdanji policijski specialec Miloš Njegoslav Milović, ki je bil nepravnomočno obsojen zaradi gospodarske kriminalitete.
Na ljubljanskem višjem sodišču so za Razkrinkavanje.si potrdili, da je prvostopenjsko sodišče januarja 2021 Miloviću izreklo oprostilno sodbo zaradi pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Toda specializirano državno tožilstvo se je na sodbo uspešno pritožilo, višje sodišče pa je sodbo spremenilo v obsodilno. Ker sta se Milović in njegov zagovornik na sodbo pritožila, bo o njej odločalo še vrhovno sodišče.
Od 13. avgusta letos velja uredba o varovanju predsednika vlade, ki določa, da varovanje premierja in njegove družine izvaja generalni sekretariat vlade, zaradi česar so s policije na sekretariat premestili potrebno število policistov.
Uredba še določa, da policija in generalni sekretariat skleneta pisni sporazum, s katerim opredelita potrebno število policistov, način medsebojnega obveščanja in uporabo opreme za učinkovito izvajanje policijskih pooblastil pri varovanju. Generalni sekretariat lahko za potrebe varovanja premierja sklepa sporazume in sodeluje tudi z drugimi organi, ne le s policijo.
Varovanje predsednika vlade je bilo sicer od novembra 2000 v pristojnosti organov za notranje zadeve oziroma policije, pred tem pa se je ureditev spreminjala.
Konec avgusta 1993 je začela veljati uredba o varovanju predsednika vlade, po kateri je njegovo varovanje izvajal tedanji urad predsednika vlade v sodelovanju z notranjim in obrambnim ministrstvom.
Novembra 2000, tik pred nastopom četrte Drnovškove vlade, pa je začela veljati uredba, s katero je varovanje predsednika vlade spet prešlo med pristojnosti policije.
Generalna policijska uprava (GPU) je 13. decembra v sporočilu za javnost zanikala, da sta koncepta organizacije varnostne službe premierjev Roberta Goloba in Janeza Drnovška enaka.
Kot so na GPU pojasnili v sporočilu za javnost, Drnovškovi varnostniki niso bili premeščeni v kabinet predsednika vlade, »temveč so ostali zaposleni na uradu za varnost in zaščito, ki je bil del policije in neposredno odgovoren notranjemu ministru«. »Trenutna skupina za varovanje predsednika vlade pa je bila začasno premeščena s policije, ki ji za svoje delo ne odgovarja več. Prav tako policija pri izboru njenih članov, ki bi moral potekati na podlagi najvišjih strokovnih meril, ni sodelovala.«
Na inštitutu Evropske unije za varnostne študije so na vprašanje, kako pogosto je v Evropi varovanje predsednika vlade urejeno tako, da ni v pristojnosti policije, odgovorili, da teh podatkov nimajo.
Predsednik sveta inštituta za korporativne varnostne študije Denis Čaleta na vprašanja Razkrinkavanja.si ni odgovoril, češ da je svoje strokovno mnenje o tem primeru že izrazil v različnih medijih in da nima več kaj dodati. Za Večer je denimo opozoril, da gre za »eklatanten primer« vmešavanja politike v delo policije.
Andrej Sotlar, dekan mariborske fakultete za varnostne vede ter strokovnjak za nacionalno varnost in varnostno politiko, je dejal, da natančnega pregleda ureditev varovanja predsednika vlade po državah nima in da ni univerzalnega recepta za varovanje voditeljev držav. Meni, da je države težko in nehvaležno primerjati zaradi različnih političnih sistemov, politične kulture, tradicije, velikosti, moči, pomembnosti in večje ali manjše ogroženosti njihovih funkcionarjev.
Miroslav Žaberl, nekdanji generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge, pa je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da primerjalnopravne in organizacijske ureditve varovanja predsednikov vlade v drugih državah ne pozna, zato na vprašanje, kako pogosta je drugod praksa, da varovanje predsednika vlade ni v pristojnosti policije, ne more konkretno odgovoriti.
Ocenil pa je, da zasebne varnostne organizacije poznajo zlasti anglosaške države, tudi v zvezi z varovanjem varovanih oseb, denimo funkcionarjev in zaščitenih prič. V teh namreč ni enotne organizacije policijskega dela, kakršna je uveljavljena v Sloveniji.
Po javno dostopnih podatkih v Združenem kraljestvu sicer za varovanje predsednika vlade skrbi metropolitanska policija. Kanadskega premierja varuje »Premier Protection Detail«, ki je del kanadske državne konjeniške policije. Na Novi Zelandiji je za varovanje predsednika vlade pristojna služba za diplomatsko zaščito, ki deluje v okviru policije, v Avstraliji pa za premierjevo varnost skrbi zvezna policija.
Raziskovalno-dokumentacijski sektor državnega zbora je leta 2012 v primerjalnem pregledu ugotovil, da varovanje članov vlade v evropskih državah izvajajo posebne varnostne službe, ki so običajno del policije oziroma v pristojnosti ministrstev za notranje zadeve.
V Avstriji za osebno varovanje zveznega kanclerja skrbijo pripadniki specialne enote ministrstva za notranje zadeve oziroma zveznega urada za zaščito in boj proti terorizmu. V Nemčiji kanclerja stalno varuje zvezni kriminalistični urad v Berlinu.
Na Hrvaškem za varovanje predsednika vlade skrbita varnostno-obveščevalna agencija (Soa) in pristojna enota ministrstva za notranje zadeve.
Predsednica državnega zbora se na vprašanji Razkrinkavanja.si, v čem je Golobov sistem varovanja enak Drnovškovemu in na katere druge države se je v trditvi sklicevala, ni odzvala.
Državni zbor in Gibanje Svoboda smo seznanili z našimi ugotovitvami. Ko prejmemo odziv, ga bomo objavili.
SKLEP
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je 8. decembra v Tarči na TV Slovenija trdila, da je sistem varovanja predsednika vlade, ki ga je uvedel Robert Golob, v drugih državah povsem običajen in da ga je uporabljal tudi Janez Drnovšek.
Od 13. avgusta velja uredba o varovanju predsednika vlade, po kateri za varovanje premierja in njegove družine skrbi generalni sekretariat vlade, zato so s policije na vlado premestili potrebno število policistov.
Varovanje predsednika vlade je bilo od novembra 2000 v pristojnosti organov za notranje zadeve oziroma policije. Od avgusta 1993 do novembra 2000, v času druge in tretje Drnovškove vlade ter delno vlade Andreja Bajuka, pa je veljala uredba, po kateri je varovanje premierja izvajal tedanji urad predsednika vlade v sodelovanju z notranjim in obrambnim ministrstvom.
Nato je nova uredba novembra 2000 razveljavila vse dotedanje, varovanje premierja pa je spet prešlo med pristojnosti policije.
Generalna policijska uprava je 13. decembra v sporočilu za javnost zanikala, da je Golobova ureditev enaka Drnovškovi. Drnovškovi varnostniki s policije namreč niso bili premeščeni v kabinet predsednika vlade, »temveč so ostali zaposleni na uradu za varnost in zaščito, ki je bil del policije in neposredno odgovoren notranjemu ministru«.
Raziskovalno-dokumentacijski sektor državnega zbora je leta 2012 ugotovil, da varovanje članov vlade v evropskih državah izvajajo posebne varnostne službe, ki so običajno del policije oziroma v pristojnosti ministrstev za notranje zadeve. V Združenem kraljestvu in Avstraliji za njegovo varovanje denimo skrbi policija. Kanadskega in novozelandskega predsednika vlade pa varujeta varnostni službi, ki sta del policije.
Trditev, da je Drnovšek uporabljal tak sistem varovanja kot Golob, ne drži.
Prav tako ne drži trditev, da je sistem varovanja predsednika vlade, ki ga je vzpostavil Robert Golob, v drugih državah povsem običajen.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
