Grims pristransko o številu migrantov
Avtorici: Nika Gradišek, Petra Jerič
TRDITVI
»Leto dni je naokoli in objavljeni so zdaj že vsi uradni podatki policije, ki pa so izjemno slabi, kajti po uradnih podatkih policije, če jih preračunamo, je od 1. junija 2022 do 31. maja 2023, torej v polnem prvem letu Golobove vlade, je v Slovenijo ilegalno vdrlo 42.372 ilegalnih migrantov. Če to primerjamo z zadnjim polnim letom prejšnje vlade, letom 2021, ko je bilo ilegalnih vdorov zabeleženih 10.198, gre za več kot štirikratno povečanje.«
»V zadnjem primerljivem letu, se pravi 2021, je bilo napovedi azila 5650, toda v prvem letu aktualne vlade je napovedalo vlogo za azil kar 42.354 azilantov.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanec SDS Branko Grims je maja letos napačno tvitnil, da je za azil v času aktualne vlade zaprosilo toliko ljudi kot prej v treh desetletjih. Bor Slana/STA
Poslanec SDS Branko Grims je 26. junija na redni seji državnega zbora ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju postavil poslansko vprašanje, v katerem je trdil, da je v prvem letu aktualne vlade v Slovenijo »ilegalno vdrlo« 42.372 »ilegalnih migrantov«, v zadnjem polnem letu prejšnje vlade, torej leta 2021, pa 10.198.
V času vlade Roberta Goloba je slovensko mejo po podatkih policije nedovoljeno prestopilo 43.051 ljudi, kar je 4,2-krat več kot leta 2021.
Vodja področja azila in migracij pri pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja Urša Regvar je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da povečano število prihodov migrantov ni posledica delovanja te vlade, temveč dogodkov v izvornih državah, iz katerih ljudje bežijo. Več je kriz v izvornih državah, ki tamkajšnje prebivalce spodbudijo k odhodu, pri čemer je kot primer navedla talibanski prevzem oblasti v Afganistanu.
Po podatkih iz letnih poročil policije se je število migrantov iz Afganistana med letoma 2021 in 2022 skoraj podvojilo, in sicer s 3304 na 6010.
Urša Regvar je še pojasnila, da je policija v času prejšnje vlade ljudem na državni meji redno onemogočala dostop do azilnega postopka, izvajala tako imenovane »push backe« in s tem kršila prepoved vračanja: »To ni bilo v skladu z zakoni in zato je bilo tudi bistveno manj prihodov oziroma vstopov v državo.«
Dodala je, da je Grimsov izraz »ilegalno vdirati« neustrezen: »Ne gre za vdore v državo, temveč za nekonvencionalne vstope – osebe imajo pravico vstopiti v državo oziroma jim mora vstop in dostop do azilnega postopka omogočiti država.«
Kot smo poročali maja, je tudi izraz »ilegalni migrant« neustrezen, saj oseba po prošnji za azil ne sme biti kaznovana za nedovoljen vstop v državo.
Dva različna postopka
Grims je med drugim še trdil, da je leta 2021 namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito izrazilo 5650 ljudi, v času zdajšnje vlade pa 42.354.
Na generalni policijski upravi so opozorili, da sta namera o podaji prošnje za mednarodno zaščito in prošnja za mednarodno zaščito različna postopka. Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva v najkrajšem možnem času po vstopu v Slovenijo izrazi namero o podaji prošnje za mednarodno zaščito. Zanjo lahko zaprosi tujec ali človek brez državljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično preganjan zaradi političnega prepričanja ali verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti.
Urša Regvar je pojasnila, da v nameri za podajo prošnje ni treba navajati razlogov, zakaj je nekdo zapustil izvorno državo in zakaj za mednarodno zaščito prosi v Sloveniji. »Osebe, ki iregularno vstopi v državo in poda namero za oddajo prošnje, policija ne sme vrniti v izvorno državo. Če namere ne poda, se sproži postopek vračanja,« je dodala.
Po podatkih policije je namero o oddaji prošnje za mednarodno zaščito v času Golobove vlade izrazilo 42.353 ljudi. To je približno 7,5-krat več kot leta 2021.
Toda po vložitvi namere je dejansko prošnjo za mednarodno zaščito v zadnjem letu vložilo 6285 ljudi. To je skoraj 1,2-krat več kot leta 2021. V zadnjem letu vlade Janeza Janše, od junija 2021 do maja 2022, pa so prosilci vložili 7456 prošenj za mednarodno zaščito, kar je skoraj 1,2-krat več kot v prvem letu vlade Roberta Goloba.
Na ministrstvu za notranje zadeve so na naše vprašanje glede razhajanja v številu podanih namer in številu oddanih prošenj za mednarodno zaščito odgovorili, da »veliko oseb, ki izrazijo namero zaprositi za mednarodno zaščito, še pred podajo prošnje za mednarodno zaščito samovoljno zapusti Slovenijo in te sploh ne vložijo pri nas, zato je razhajanje v podatkih veliko«. Dodali so, da 89 odstotkov vlagateljev namere za oddajo prošnje državo zapusti v 16 dneh.
V poslanski skupini SDS se na vprašanja Razkrinkavanja.si še niso odzvali.
SKLEP
Poslanec SDS Branko Grims je trdil, da je v prvem letu aktualne vlade v Slovenijo »ilegalno vdrlo 42.372 ilegalnih migrantov«, kar je več kot štirikrat več kot v zadnjem polnem letu vlade Janeza Janše.
V prvem letu aktualne vlade je mejo nedovoljeno prestopilo 4,2-krat več ljudi kot leta 2021.
Urša Regvar, vodja področja azila pri pravnem centru za varstvo človekovih pravic, je pojasnila, da so razlogi za povečano število nedovoljenih prehodov meje dogodki v izvornih državah migrantov in zmanjšanje policijskih kršitev pravil mednarodne zaščite.
Poslanec Branko Grims je uporabil točne podatke o številu nedovoljenih prestopov slovenske meje, ni pa upošteval okoliščin, ki so do tega pripeljale.
Trditev, da je povečanje števila nedovoljenih prestopov slovenske meje odgovornost aktualne vlade, je pristranska, saj pretirano poudarja le eno, koristnejšo plat teme.
Grims je trdil še, da je leta 2021 namero o oddaji prošnje za mednarodno zaščito vložilo 5650 ljudi, v času aktualne vlade pa 42.354. Grimsovi podatki se ujemajo s podatki policije.
V prvem letu Golobove vlade je bilo resda vloženih več namer o podaji prošnje za mednarodno zaščito kot leta 2021, vendar je bilo dejansko vloženih manj prošenj kot v zadnjem polnem letu vlade Janeza Janše.
Grimsova trditev o povečanem številu namer o oddaji prošnje za mednarodno zaščito je po metodologiji Razkrinkavanja.si pristranska, saj navaja točne podatke o številu namer, a gre za selektivno predstavitev informacij, da bi avtor podprl določeno tezo.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.