Hojs zavajal o odločitvah ustavnega sodišča
Razkrinkavanje.si
—
Novinarji Razkrinkavanja.si so med včerajšnjim prvim predvolilnim soočenjem na Pop TV spet v živo preverjali verodostojnost trditev politikov.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Alenka Bratušek, Sab
»V Sloveniji je bila februarska 7-odstotna inflacija višja od evropskega povprečja. To je bilo 6,2-odstotno.«
Po podatkih evropskega statističnega urada je bila februarja letos inflacija v Sloveniji 7-odstotna, kar je 0,8 odstotne točke več od povprečja EU.
Najvišjo inflacijo, 14-odstotno, je imela Litva.
Trditev Alenke Bratušek drži.
Aleš Hojs, SDS
»Ustavno sodišče je v vseh svojih odločitvah dalo prioriteto protestiranju namesto zdravju.«
Ustavno sodišče je tehtalo med ustavnima pravicama do svobode zbiranja in do svobode izražanja ter pravico do zdravja med epidemijo covida-19.
Sodišče je v odločitvi, objavljeni 19. julija lani, poudarilo, da prepoved shodov in njihovo omejevanje na deset oseb nista bila nujna, saj obstaja veliko drugih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni na shodih, ki manj posegajo v pravico do mirnega zbiranja. To so med drugim razdeljevanje mask in razkužilnih sredstev protestnikom, zapiranje javnih prostorov in cest za zagotovitev medsebojne razdalje med protestniki.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta prepoved shodov v celoti oziroma njihova omejitev na največ deset udeležencev neustavni.
V odločitvi, objavljeni 13. maja lani, je sodišče v drugi zadevi menilo, da so bili negativni učinki splošnega zaprtja šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov za otroke s posebnimi potrebami na uresničevanje pravice teh otrok do izobraževanja večji, kot so bile koristi za varovanje zdravja.
Poudarili so, da mora država otrokom s posebnimi potrebami omogočiti dostop do vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja tudi v času kriznih razmer v družbi, med katere sodi obdobje epidemije. Zato je ukrep prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah za otroke s posebnimi potrebami že sam po sebi neustaven, so še sklenili.
V stranki SDS se na vprašanja Razkrinkavanja.si niso odzvali.
Sodišče je poudarilo, da prepoved oziroma omejitev shodov na največ deset oseb nista nujna ukrepa, saj bi lahko cilj preprečevanja širjenja bolezni na shodih dosegli tudi z ukrepi, ki manj posegajo v pravico do mirnega zbiranja. Poleg tega uresničevanje pravice do izobraževanja pretehta nad koristmi zaradi ukrepov za varovanje zdravja.
Trditev ministra Hojsa, da je ustavno sodišče v vseh svojih odločitvah dalo prioriteto protestiranju namesto zdravju, je manipulativna.
Zdravko Počivalšek, Konkretno
»Imamo danes [...] zgodovinsko gledano najboljše bonitete kot država.«
Slovenija ima po podatkih treh vodilnih mednarodnih bonitetnih agencij trenutno naslednje bonitetne ocene: AA- (Standard and Poor's), A (Fitch) in A3 (Moody's).
Agencija Moody's je plačilno sposobnost Slovenije bolje ocenila med novembrom 2000 in avgustom 2012. Agencija Standard and Poor's ji je namenila višje bonitetne ocene od trenutne med majem 2006 in oktobrom 2011, agencija Fitch pa med majem 2003 in januarjem 2012.
Vse tri agencije so plačilno sposobnost Slovenije prvič po samostojnosti ocenile leta 1996. Od takrat je imela država najvišje bonitetne ocene v obdobju 2006–2012.
Kot je za Razkrinkavanje.si marca lani pojasnil ekonomist Bogomir Kovač, bonitetne ocene »dejansko krojijo finančne pogoje države pri zadolževanju na finančnih trgih«. To je za tiste z nižjo bonitetno oceno dražje. Pri oblikovanju ocen agencije najbolj upoštevajo trenutno zadolženost države in njeno sposobnost odplačevanja že obstoječih dolgov, je še dejal.
V stranki Konkretno niso odgovorili na vprašanja Razkrinkavanja.si.
Trditev ministra Počivalška ne drži.
Robert Golob, Gibanje Svoboda
»Omikron kot sev je tipičen primer, kjer cepiva ne pomagajo nič.«
Po zadnjem tedenskem poročilu britanskega urada za zdravstveno varnost cepljenje s poživitvenim odmerkom cepiv Pfizerja in Moderne dva do štiri tedne zagotavlja 60- do 75-odstotno zaščito pred simptomatskim potekom različice covida-19 omikron. Zaščita se po 15 tednih zmanjša na 25 do 40 odstotkov.
Britanski raziskovalci so v študiji, 2. marca objavljeni v reviji New England Journal of Medicine, na podlagi vzorcev skoraj 900.000 okuženih z različico omikron ugotovili, da dva odmerka cepiva AstraZenece po 20 tednih nista več zagotavljala zaščite pred simptomatskim potekom covida-19, odmerka Pfizerjevega cepiva pa po istem obdobju le devetodstotno.
Zaščita pred simptomatskim potekom bolezni se je po cepljenju s poživitvenim odmerkom teh cepiv v dveh do štirih tednih od cepljenja povečala na 67,2- do 73,9-odstotno.
Raziskovalci iz Južnoafriške republike so v študiji, decembra lani objavljeni v reviji New England Journal of Medicine, na podlagi vzorcev 19.070 ljudi, ki so se z različico omikron okužili med 15. novembrom in 7. decembrom lani, ugotovili, da dva odmerka Pfizerjevega cepiva zagotavljata 70-odstotno zaščito pred hospitalizacijo zaradi okužbe z omikronom.
V stranki Gibanje Svoboda se na vprašanja Razkrinkavanja.si niso odzvali.
Trditev Roberta Goloba ne drži.
Dopolnilo, 4. 4.
Iz stranke Gibanje Svoboda so pojasnili, da je predsednik Robert Golob želel povedati, da cepljenje ne prepreči okužbe oziroma da se tudi cepljeni lahko okužijo. »Nedvomno pa velja, da cepljeni prebolevajo lažjo obliko covida-19, zato v Gibanju Svoboda podpiramo cepljenje. Menimo pa, da mora to ostati svobodna odločitev vsakega posameznika.«
