Hrvaška podjetja za elektriko plačujejo od 70 do 230 evrov za megavatno uro
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Ta informacija glede Hrvaške [da tamkajšnja podjetja elektriko kupujejo po 110 evrov za megavatno uro] seveda ne drži.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Gospodarski minister Matjaž Han je v Odmevih dejal, da 70 odstotkov slovenskih podjetij, ki niso zakupila električne energije za naslednje leto, plačuje štiri- do petkratnik lanske cene. Foto: Nace Hočevar/STA
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je 1. decembra v Odmevih na TV Slovenija na trditev voditeljice, da hrvaška podjetja elektriko kupujejo po 110 evrov za megavatno uro, kar naj bi bilo ceneje, kot zanjo plačuje slovensko podjetje Kolektor, odgovoril, da informacija ne drži. (Megavatna ura je enota za merjenje porabe energije, pri čemer je megavat enak milijonu vatov.)
Informacijo o ceni elektrike, ki jo plačujejo hrvaška podjetja, je voditeljica povzela po izjavi izvršne direktorice gospodarske zbornice (GZS) za gospodarsko politiko Vesne Nahtigal na tiskovni konferenci o paketu energetske pomoči, ki je bila 1. decembra po seji vlade.
Nahtigalova je dejala, da slovenska podjetja kljub predvideni vladni pomoči ne bodo konkurenčna. Navedla je primer slovenskega podjetja, ki bo skupaj s subvencijo za stroške elektrike odštelo 260 evrov za megavatno uro, njegovi hrvaški konkurenti pa zaradi ukrepov tamkajšnje vlade zanjo plačajo 150 evrov manj.
Na GZS so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da zaradi varovanja podatkov ne morejo razkriti imena podjetja, ki ga je na tiskovni konferenci omenila Nahtigalova. Povedali pa so, da so tržne ponudbe, ki jih slovenska podjetja prejemajo od dobaviteljev elektrike, v tretjem tednu decembra znašale od 420 do 530 evrov za megavatno uro.
Subvencije, ki jih predvideva predlog zakona, so skromne in ne vplivajo na visoke ponudbe za zakup elektrike za leto 2023, so še pojasnili.
Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je vlada sprejela 6. decembra, državni zbor pa bo o njem predvidoma glasoval danes, med drugim določa, da bo država leta 2023 subvencionirala stroške energentov. Do subvencij bodo upravičene pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Izjema bodo subjekti z neporavnanimi obveznostmi do države, višjimi od 50 evrov.
Upravičenci bodo lahko zaprosili za pomoč, če bodo prihodnje leto za stroške energentov odšteli vsaj 1,5-krat več od povprečne višine stroškov leta 2021. Predlog navaja, da je bila povprečna cena elektrike v tem letu, brez davkov in dajatev, 62,26 evra za megavatno uro.
Upravičenci bodo lahko zaprosili za subvencijo v višini 50 odstotkov stroškov, do največ dva milijona evrov. Skupna pomoč energetsko intenzivnim podjetjem ne bi smela presegati 65 odstotkov upravičenih stroškov oziroma 100 milijonov evrov, subvencije proizvajalcem sladkorja, cementa, stekla in aluminija pa ne 80 odstotkov stroškov oziroma 150 milijonov evrov.
Hrvaška cene energije subvencionira od oktobra
Na Hrvaškem od 10. septembra velja uredba o odpravljanju motenj na domačem energetskem trgu. Uredba za večino tamkajšnjih odjemalcev z veljavnimi pogodbami o dobavi elektrike določa njene cene, in sicer od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023.
Dobavitelj električne energije za vsakega odjemalca mesečno obračuna strošek električne energije po veljavni pogodbi in po uredbi, upošteva pa obračun, ki je za podjetje ugodnejši, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na hrvaški gospodarski zbornici.
Do konca navedenega obdobja bo večina malih podjetij za elektriko plačevala 70 evrov za megavatno uro, srednja in velika podjetja, ki v šestih mesecih porabijo nad 2,5 milijona kilovatnih ur (kWh), pa največ 230 evrov za megavatno uro.
S hrvaške energetske regulatorne agencije so Razkrinkavanju.si poslali podobne ocene cen energije kot tamkajšnja gospodarska zbornica. Pojasnili so denimo, da podjetja, ki v pol leta porabijo do 250.000 kWh elektrike, plačujejo od 37 do 75 evrov za megavatno uro, odvisno od tarife. Toda navedene cene energije niso končne, saj ne vključujejo dajatev in davkov, denimo takse za uporabo omrežja ali 13-odstotnega DDV, so opozorili.
Na ministrstvu za gospodarstvo so v odzivu na ugotovitve Razkrinkavanja.si pojasnili, da se stroški poslovnih subjektov zelo razlikujejo, odvisni pa so od dobaviteljev, časa in vrste zakupa energije, pa tudi od vrste podjetja odjemalca in deleža energije v njegovih stroških.
SKLEP
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je 1. decembra v Odmevih na TV Slovenija v odgovoru na vprašanje voditeljice o tem, da hrvaška podjetja elektriko kupujejo po 110 evrov za megavatno uro, dejal, da to ne drži.
Voditeljica se je sicer sklicevala na izjavo izvršne direktorice slovenske gospodarske zbornice za gospodarsko politiko Vesne Nahtigal. Ta je na tiskovni konferenci po seji vlade o paketu energetske pomoči omenila slovensko podjetje, ki bo z vladno pomočjo za stroške elektrike odštelo 260 evrov za megavatno uro, medtem ko njegovi hrvaški konkurenti zaradi pomoči vlade plačajo 150 evrov manj.
Na Hrvaškem od 10. septembra velja vladna uredba o odpravi motenj na domačem energetskem trgu, ki določa način in pogoje oblikovanja cen za večino tamkajšnjih odjemalcev z veljavnimi pogodbami o dobavi električne energije v obdobju od 1. oktobra 2022 do 31. marca 2023. Mala podjetja jo bodo do konca veljavnosti uredbe kupovala po ceni 70 evrov, srednja in velika pa največ po 230 evrov za megavatno uro.
Trditev ministra Hana, da podatek o ceni, po kateri hrvaška podjetja kupujejo elektriko, ne drži, označujemo za neutemeljeno. Hrvaška gospodarska zbornica in energetska regulatorna agencija ugotavljata, da tamkajšnja podjetja zaradi subvencioniranih cen za megavatno uro elektrike odštejejo od 70 do 230 evrov. Zato samo za nekatera podjetja drži, da elektriko kupujejo po 110 evrov za megavatno uro.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
