Hrvaški jezik sprva ni bil le slovensko narečje

Avtor: Samo Demšar

 

TRDITEV

»Hrvaški jezik je bil prvotno samo slovensko narečje.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Demokracija.si

 
Najstarejši pisni dokument v slovenščini so Brižinski spomeniki, ki so nastali med letoma 972 in 1039. Foto: Daniel Novaković/STA

Najstarejši pisni dokument v slovenščini so Brižinski spomeniki, ki so nastali med letoma 972 in 1039. Foto: Daniel Novaković/STA

»Hrvaški jezik je bil prvotno samo slovensko narečje,« so v prispevku 29. januarja zatrdili na spletnem portalu Demokracija.si. V članku so se sklicevali na intervju s strojnim inženirjem in ekonomistom Ericom Tomasom de Saint-Maurom, ki je bil leta 2010 objavljen v reviji Misteriji, v kateri obravnavajo teme o zdravem življenju in osebnostni rasti.

De Saint-Maur v prispevku, v katerem je spletni portal poročal o zgodovini slovenskega jezika, za to trditev ni nanizal nikakršnih dokazov. Trdil je le, da so Hrvati prevzeli jezik okolice, kar še zlasti velja za hrvaški narečji kajkavščino in čakavščino.

»Izjava, da je bila hrvaščina prvotno le narečje slovenščine, nikakor ne drži,« je za Razkrinkavanje.si poudarila Metka Furlan, profesorica z oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na ljubljanski filozofski fakulteti.

Pojasnila je, da sta se oba jezika razvila iz praslovanščine, ki je skupni jezikovni »prednik« vseh slovanskih jezikov. Praslovanščina se je okoli leta 800 razdelila v tri večje jezikovne sisteme, med njimi južnoslovanskega, iz katerega se je razvila zahodnojužnoslovanščina, iz te pa sta se vzporedno razvijali današnji slovenščina in hrvaščina.

V 10. stoletju sta se po oceni Furlanove »oba jezika fonetično verjetno že tako oddaljila od prvotnega skupnega jezikovnega sistema, da že lahko govorimo o dveh različnih«. Pri tem so najstarejši pisni dokument v slovenščini Brižinski spomeniki, ki so nastali med letoma 972 in 1039, najstarejši pisni viri za hrvaščino pa so iz druge polovice 12. stoletja.

Furlanova je še spomnila, da je slovenski jezikoslovec Jernej Kopitar v 19. stoletju zagovarjal tezo, da je kajkavščina le narečje slovenskega jezika. Pravi, da je morda res bližja slovenščini, »saj sta jezikovni območji v neposrednem jezikovnem stiku, toda njuna neposredna genetična povezanost, torej popolnoma enaka skupna jezikovna podlaga, ni bila nikoli dokazana«.

Januška Gostečnik, raziskovalka z inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, je pojasnila, da je za jezikoslovce pri določanju sorodnosti in povezav med jezikovnimi sistemi ključno glasoslovje. »Tisti, ki trdijo, da je slovenski jezikovni sistem vplival na kajkavski sistem, to delajo na podlagi besedišča ali skladnje, kar je z dialektološkega vidika nepomembno.«

De Saint-Maur zagovornik neutemeljene teorije

Eric Thomas de Saint-Maur za Razkrinkavanje.si ni konkretno pojasnil, na kateri vir se je skliceval v izjavi za spletni portal Demokracija. Dejal je le, da so Hrvati kot manjšina prišli na območje današnje Slovenije in Hrvaške, kjer so od slovenskih staroselcev prevzeli slovenski govor.

V deset let starem intervjuju za revijo Misteriji, ki ga je povzela Demokracija, so de Saint-Maura označili za »lastovko venetske pomladi«. Gre za tako imenovano venetsko teorijo izvora slovenskega naroda, ki jo ta čas promovirajo nekateri politiki in simpatizerji stranke SDS. De Saint-Maur je bil leta 2016 gost posveta o izvoru Slovencev na poletnem taboru te stranke.

Raziskovalka z inštituta Frana Ramovša Simona Klemenčič je leta 2007 v strokovnem članku, v katerem je preizpraševala to teorijo, ugotavljala, da je njenim zagovornikom skupno, »da za primerjavo med jeziki ni treba biti posebej usposobljen, saj so podobnosti vidne že na prvi pogled«. Toda to ne drži, je opozorila, saj jezikoslovci sorodnost med jezikovnimi sistemi določajo na podlagi glasoslovja, ne besedišča in skladnje.

V uredništvu Demokracije se na naše vprašanje, na podlagi česa so objavili strokovno neutemeljeno trditev, niso odzvali.

 

S K L E P

Na spletnem portalu Demokracija.si so v članku 29. januarja trdili, da je bila hrvaščina prvotno le slovensko narečje. Pri tem so se sklicevali na trditve strojnega inženirja in ekonomista Erica Thomasa de Saint-Maura v intervjuju za revijo Misteriji leta 2010.

Profesorica z oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na ljubljanski filozofski fakulteti Metka Furlan je pojasnila, da sta se slovenski in hrvaški jezikovni sistem okrog leta 800 soočasno razvila iz zahodnojužnoslovanskega jezikovnega sistema. Hrvaško narečje kajkavščina je resda bliže slovenščini kot hrvaščini, toda skupna jezikovna podlaga slovenščine in kajkavščine ni bila nikoli dokazana. 

Tudi po mnenju Januške Gostečnik, raziskovalke z inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, trditev ne drži, saj jezikoslovci sorodnost med jeziki po sprejeti metodologiji določajo na podlagi glasoslovja, ne skladnje in leksike, po katerih sta si slovenščina in kajkavščina podobni. 

Po oceni znanstvene sodelavke inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Simone Klemenčič izjava nima ustrezne znanstvene podlage, saj ni podprta s primerjalno metodo, s katero jezikoslovci določajo sorodnost med jezikovnimi sistemi. 

Trditev, da je bil hrvaški jezik prvotno le slovensko narečje, ne drži, saj sta se slovenski in hrvaški jezik sočasno razvila iz zahodne južnoslovanščine, zato jo po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za psevdoznanost.

 

Psevdoznanost

Objava, ki podatke, stališča ali ugotovitve predstavlja kot znanstvena odkritja ali strokovno podprta dejstva, vendar za to v znanosti ni utemeljene podlage. Takšne objave pogosto tudi izkrivljajo znanstvene ugotovitve.

Vsi tipi razkrinkanih informacij


 
zvizgac_banner.png