Informacijska »dieta« prvega predvolilnega soočenja
Razkrinkavanje.si
—
Novinarji projekta Razkrinkavanje.si so med včerajšnjim prvim predvolilnim soočenjem na TV Slovenija prvič v živo preverjali verodostojnost trditev politikov. Hitre ocene trditev smo že delili na družbenih omrežjih, danes pa objavljamo še krajše analize z odzivi.
Foto: Adrijan Pregl/RTV
Alenka Bratušek, Sab
»Slovenija še nikoli ni bila zadolžena toliko, kot je zadolžena danes. To je 42 milijard.«
Po podatkih ministrstva za finance je dolg državnega proračuna konec februarja znašal 38,42 milijarde evrov, kar je v absolutnem znesku največ v zgodovini. Toda zadolženost države se meri z razmerjem med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom (BDP). Po zadnjih podatkih statističnega urada (Surs) dolg znaša 73,6 odstotka BDP.
Zadnji podatki o skupnem javnem dolgu, ki poleg državnega vključuje tudi dolg lokalnih skupnosti in skladov socialne varnosti, so na voljo za tretje četrtletje lanskega leta. Takrat je znašal 40,13 milijarde evrov oziroma 79,6 odstotka BDP.
Višji javni dolg v deležu BDP je imela Slovenija po podatkih Sursa med letoma 2014 in 2017 ter v letih 2020 in 2021. Najvišjo raven zadolženosti je sicer po teh podatkih dosegla v prvem četrtletju lani, ko je znašala 85 odstotkov BDP.
Včeraj smo med prvim preverjanjem verodostojnosti izjav v živo, oziroma #RazkrinkavanjeVživo, tvitnili, da je bil dolg v deležu BDP najvišji leta 2015. To drži le na letni ravni, na četrtletni pa je bila zadolženost najvišja v lanskem prvem četrtletju .
Iz stranke Sab so sporočili, da je predsednica stranke seštela stanje javnega dolga konec leta 2021 s številkami, ki jih je vlada zapisala v proračunske dokumente in zakon o izvrševanju proračunov, pri čemer so dobili vsoto 41,8 milijarde evrov. To je podatek javnega dolga za konec leta 2022 po vseh uradno dostopnih sprejetih dokumentih.
Dodali so, da javnega dolga ni ustrezno meriti za vsak dan posebej, saj se lahko v primeru odplačanja navidezno zmanjša, zato je bolj pravilna primerjava na letni ravni.
Trditev Alenke Bratušek, da Slovenija še nikoli ni bila zadolžena toliko, kot je danes, to je 42 milijard evrov, drži le, če bi upoštevali samo absolutne vrednosti. Trditev uvrščamo v sivo cono.
Tanja Fajon, SD
»V zadnjih letih smo zdrsnili na lestvicah demokracije in v treh letih zdrsnili v hudo avtokracijo. [...] To je pokazala pred kratkim zelo ugledna univerza v Göteborgu.«
Letos je univerza v Göteborgu Slovenijo v raziskavi o demokraciji uvrstila med 30 odstotkov najbolj demokratičnih držav in jo še vedno označuje za demokratično. Po ugotovitvah univerze ne drži, da je Slovenija zdrsnila v hudo avtokracijo, so jo pa uvrstili med pet držav, ki v zadnjih treh letih najhitreje drsijo v avtokracijo. Te so še Afganistan, Slonokoščena obala, Tunizija in Mjanmar.
Po zadnji oceni demokratičnosti Freedom House se Slovenija uvršča med svobodne države, po indeksu demokratičnosti časnika The Economist pa med nepopolne demokracije. Po obeh indeksih Slovenija ni med avtokratičnimi državami.
V stranki SD so za Razkrinkavanje.si danes odgovorili, da se je Fajonova pri omembi zdrsa v avtokracijo »nekoliko nerodno izrazila«. Menijo pa, da ugotovitev, da je Slovenija med petimi državami, ki najhitreje drsijo v avtokracijo, nedvomno pomeni rdeči alarm, še posebej v luči hkratnega nazadovanja na indeksu korupcije in lestvicah demokracije. Teh niso posebej opredelili.
Kot smo že poročali, je Freedom House ugotovila, da se je stanje pravic in svoboščin v Sloveniji letos poslabšalo za pet točk, kar je največ med državami, ki so sicer ocenjene kot svobodne.
Poleg tega je Slovenija po indeksu zaznave korupcije, ki ga objavlja Transparency International (TI), letos zdrsnila za šest mest, na 41. mesto med 180 državami.
Trditev Tanje Fajon smo med včerajšnjim spremljanjem soočenja uvrstili v sivo cono, saj drži le delno. Toda v poslanski skupini SD so pozneje pojasnili, da se je predsednica v izjavi, da je Slovenija zdrsnila v hudo avtokracijo, nerodno izrazila, zato smo oceno spremenili. Trditev uvrščamo med šlamparijo.
Foto: Adrijan Pregl/RTV
Romana Tomc, SDS
»Nismo zastonj najboljši po gospodarski rasti – med najboljšimi.«
Slovenija je z 8,1-odstotno gospodarsko rastjo v letu 2021 šesta najuspešnejša članica EU. Po podatkih evropskega statističnega urada so višjo gospodarsko rast lani imele Irska, Hrvaška, Malta, Estonija in Grčija.
Leta 2020 se je sicer slovensko gospodarstvo, tako kot v večini drugih evropskih držav, skrčilo. Toda konec lanskega leta je BDP že presegel raven iz leta 2019, in sicer za 3,6 odstotka, kar Slovenijo uvršča na peto mesto po skupni rasti med letoma 2019 in 2021.
Trditev Romane Tomc drži.
Ljubo Jasnič, Desus
»Imamo 92.000 ljudi, ki živijo na pragu revščine.«
Po zadnjih podatkih Sursa je v Sloveniji leta 2020 pod pragom revščine živelo 254.000 oseb. Leta 2019 je bilo med njimi 92.000 oseb, starejših od 60 let.
V stranki Desus so odgovorili, je odgovor posledica časovnega pritiska, ko ni mogoče razviti celotne misli oziroma podati obrazložitve.
Trditev ne drži.
Luka Mesec, Levica
»Avstrija in Švica sta nevtralni državi, in obe za obrambne izdatke porabita manj kot odstotek BDP.«
Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada je Avstrija leta 2020 za vojaške izdatke namenila 0,6 odstotka, Švica pa 0,9 odstotka BDP.
Slovenija je za obrambo namenila odstotek BDP, največ, 2,1 odstotka BDP, pa Estonija.
Trditev drži.
