Inštitut za proučevanje psihopatije neutemeljeno o številu »psihopatov« v Sloveniji
Avtorica: Laura Buzeti
TRDITEV
»V Sloveniji približno 15.000 ljudi ustreza kliničnim kriterijem psihopatske osebnostne motnje, medtem ko ima vsaj desetkrat toliko posameznikov subklinično psihopatsko strukturo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Ustanoviteljici inštituta za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije (IPSIH) Leonida Zalokar in Andreja Pšeničny sta trdili, da osebe z antisocialno osebnostno motnjo povzročijo za do milijardo evrov gospodarske škode na leto. Foto: Bor Slana/STA
Direktorica inštituta za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije (IPSIH) Leonida Zalokar je 24. januarja na tiskovni konferenci ob ustanovitvi inštituta trdila, da »v Sloveniji približno 15.000 ljudi ustreza kliničnim kriterijem psihopatske osebnostne motnje, medtem ko ima vsaj desetkrat toliko posameznikov subklinično psihopatsko strukturo«.
O tem je, skupaj z navedbami o številu prebivalcev, ki ustrezajo kriterijem antisocialne osebnostne motnje, poročalo več novičarskih portalov, med njimi 24ur, Svet24 in MMC RTV Slovenija.
V aktualni izdaji diagnostičnega in statističnega priročnika za duševne motnje (DSM-5), ki je uveljavljen priročnik za klasifikacijo duševnih motenj, psihopatska osebnostna motnja ni opredeljena kot samostojna diagnoza.
Na to sta opozorili tudi ustanoviteljici inštituta, ki sta psihopatsko osebnostno motnjo v pojasnilih za Razkrinkavanje.si opredelili kot motnjo, ki jo določajo brezčutnost, manipulacija in impulzivnost. »DSM-5 je ne priznava kot ločeno diagnozo, vendar jo mnogi strokovnjaki uvrščajo kot podtip antisocialne osebnostne motnje (ASPD),« sta dodali. Soustanoviteljica inštituta Andreja Pšeničny je poudarila tudi, da pri inštitutu razlikujejo med antisocialno osebnostno motnjo, kjer je poudarek na vedenjskih značilnostih, in med psihopatsko osebnostno motnjo, kjer gre za tip osebnosti.
Subklinično psihopatsko strukturo sta ustanoviteljici inštituta utemeljili kot osebnostno značilnost ljudi, ki izkazujejo nekatere psihopatske poteze, kot so manipulativnost, hladnokrvnost in pomanjkanje empatije, vendar v celoti ne ustrezajo kriterijem za diagnozo klinične psihopatije in ostajajo »znotraj družbeno sprejemljivih meja«. Andreja Pšeničny je dodala, da so na področju raziskovanja osebnosti v uporabi različni izrazi, pri čemer mnogi še niso raziskani: »To so termini, ki so napol strokovni.«
Na društvu psihologov Slovenije (DPS) so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da obstajajo različne definicije psihopatije in različni načini njenega merjenja, od teh pa so odvisne tudi ocene o pogostosti tega pojava. Psihopatija ni samostojna diagnoza, zato moramo govoriti o antisocialni osebnostni motnji, kot je opredeljena v DSM-5, so opozorili.
Subklinične psihopatske značilnosti so po pojasnilih DPS tiste, ki se lahko pojavljajo pri posameznikih, a ne dosegajo praga za diagnozo antisocialne osebnostne motnje.
Poudarili so še, da osebnostne poteze danes pojmujejo kot bolj ali manj izražene, ne kategorično. Izraza »psihopati« zato ne uporabljajo, ampak namesto tega govorijo o osebah z različno izraženimi antisocialnimi osebnostnimi potezami.
DSM-5 psihopatske značilnosti opredeljuje kot specifikator antisocialne osebnostne motnje. Specifikator je dodatek k nekaterim diagnozam, ki natančneje opisuje značilnosti duševne motnje. Če je k diagnozi antisocialne osebnostne motnje dodan še specifikator psihopatskih značilnosti, to pomeni, da sta pri osebi z antisocialno osebnostno motnjo opazna tudi pretirana drznost in zmanjšan občutek tesnobe.
Značilnosti antisocialne osebnostne motnje so sicer prevladujoči vzorci nezmožnosti etičnega vedenja ali vedenja v skladu z zakoni. Oseba lahko doživlja pomanjkanje skrbi za druge, razmišlja egocentrično in se vede manipulativno.
V Sloveniji ni raziskav o pogostosti antisocialne osebnostne motnje
Na vprašanje o podlagi za oceno o 15.000 psihopatih v Sloveniji sta ustanoviteljici inštituta odgovorili, da je slovenska strokovna literatura o psihopatiji omejena, zato sta izhajali iz tujih virov. Po teh se ocene deleža oseb s to motnjo v populaciji gibljejo od enega do 4,5 odstotka, onidve pa sta izhajali iz najnižje ocene o približno 0,7 odstotka prebivalstva.
Med drugim sta se sklicevali na metaanalizo, leta 2021 objavljeno v znanstveno pregledani reviji Frontiers in Psychology, ki je na podlagi 16 vzorcev odrasle populacije iz različnih študij in s skupno 11.497 udeleženci ugotovila, da se psihopatske značilnosti pojavljajo pri 4,5 odstotka populacije.
Navedli sta tudi poljudnoznanstveni članek, objavljen v strokovni reviji ameriškega združenja psihologov Monitor on Psychology, ki na podlagi vzorca ameriške populacije ocenjuje, da ima »klinične značilnosti psihopatije« 1,2 odstotka odraslih moških in od 0,3 do 0,7 odstotka žensk.
Ocene, da ima antisocialno osebnostno motnjo 0,7 odstotka prebivalstva, med viri, ki sta jih poslali, ni bilo mogoče najti. Najnižji delež, in sicer 0,6 odstotka sodelujočih, je na vzorcu 638 udeležencev ugotovila britanska raziskava, leta 2009 objavljena v znanstveno pregledani reviji International Journal of Law and Psychiatry.
Če bi iz literature izhajajoči delež 0,6 odstotka preslikali na slovensko populacijo, bi to pomenilo, da 12.774 prebivalcev ustreza kriterijem antisocialne osebnostne motnje.
Na DPS so poudarili, da ni podatkov o številu ljudi z antisocialno osebnostno motnjo v Sloveniji, glede na tuje vire pa ta prizadene od 1 do 3 odstotke populacije. Za oceno števila oseb z antisocialno osebnostno motnjo bi bilo treba na nacionalni ravni izvesti obsežne epidemiološke raziskave.
Tudi na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so potrdili, da takih podatkov ni. Nekatere tuje študije sicer na podlagi mednarodno uveljavljenega orodja za diagnostiko antisocialne osebnostne motnje s specificiranim podtipom psihopatije ocenjujejo, da je v svetovni populaciji približno 1,2 odstotka ljudi s to motnjo.
Izraz »psihopat« poglablja družbeno stigmo
Ustanoviteljici inštituta sta za Razkrinkavanje.si pojasnili, da sta se pri oceni o najmanj 150.000 ljudeh s subklinično psihopatsko strukturo v Sloveniji oprli na »najbolj konservativne ocene« o približno petih odstotkih populacije, čeprav se te glede na njune trditve gibljejo med petimi in 30 odstotki.
Sodeč po virih za to izjavo, ki sta jih posredovali uredništvu, je njuna ocena o vsaj 30 odstotkih ljudi v populaciji, ki imajo značilnosti antisocialne osebnostne motnje, temeljila na poljudnoznanstvenem članku, ki se je skliceval na soustanoviteljico neprofitne organizacije za ozaveščanje o psihopatskih značilnostih in obravnavo problematike »psihopatije« PsychopatyIs, profesorico psihologije Abigail Marsh.
Ocene o petih odstotkih populacije s subkliničnimi psihopatskimi značilnostmi iz poslanih virov ni bilo mogoče izluščiti, jo pa navaja zbornik o osebnostih in psihopatologiji, ki sta ga uredila profesorja psihologije Jay C. Thomas in Daniel L. Segal. V njem je navedeno, da v splošni populaciji od 5 do 15 odstotkov oseb izraža subklinične psihopatske značilnosti.
Če vzamemo, da je torej po konservativni oceni takih 5 odstotkov oseb v populaciji, bi to za slovensko pomenilo 106.452 ljudi.
Tako na NIJZ kot na DPS so pojasnili, da podatkov, ki bi dokazovali, da ima 150.000 ljudi v Sloveniji subklinične psihopatske značilnosti, nimajo.
Na DPS so še pojasnili, da je to število hipotetično in ni podprto z nobeno raziskavo v Sloveniji. Prav tako so izrazili nestrinjanje z načinom komunikacije Leonide Zalokar in Andreje Pšeničny, saj sta v komunikaciji z mediji uporabili označevalni izraz »psihopat«, ki posameznike z osebnostnimi motnjami nehote dodatno stigmatizira. Zavzemajo se za uporabo neoznačevalnega jezika, kot je »oseba z antisocialno osebnostno motnjo«.
Kritični so bili tudi do nekaterih medijskih prispevkov, ki so poročali o ustanovitvi inštituta: »Takšni in podobni prispevki tipizirajo in stereotipizirajo osebe z osebnostnimi motnjami kot nevarne, manipulativne in destruktivne, kar krepi družbeno stigmo.«
Opozorili so, da je taka komunikacija v nasprotju z etičnimi načeli psihološke stroke, ki si prizadeva za destigmatizacijo duševnih motenj in drugih vrst raznolikosti ljudi ter za širjenje znanstveno utemeljenega razumevanja duševnega zdravja.
Andreja Pšeničny je poudarila, da se na inštitutu zavedajo, da je izraz »psihopat« stigmatizirajoč, da pa si ga želijo destigmatizirati z informiranjem javnosti in prikazovanjem kompleksnosti tega področja.
S K L E P
Direktorica inštituta za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije (IPSIH) Leonida Zalokar je 24. januarja na tiskovni konferenci ob ustanovitvi inštituta trdila, da v Sloveniji »približno 15.000 ljudi ustreza kliničnim kriterijem psihopatske osebnostne motnje, medtem ko ima vsaj desetkrat toliko posameznikov subklinično psihopatsko strukturo«.
Ustanoviteljici inštituta sta oceno o 15.000 ljudeh postavili na podlagi najnižje ocene o deležu oseb s takimi značilnostmi v tuji populaciji, in sicer 0,6-odstotnem, ki temelji na britanski raziskavi.
Podobno sta o vsaj 150.000 posameznikih s subklinično psihopatsko strukturo sklepali na podlagi po njunem konservativne ocene o petih odstotkih prebivalcev. Tega deleža nismo našli v tujih virih, ki sta jih poslali uredništvu, temveč v zborniku o osebnosti in psihopatologiji.
Diagnostični in statistični priročnik za duševne motnje (DSM-5) psihopatske osebnostne motnje ne opredeljuje kot samostojno motnjo, temveč kot specifikator antisocialne osebnostne motnje. S specifikatorjem psihopatskih značilnosti natančneje opišemo nekatere značilnosti pri osebi, ki že ima diagnozo antisocialne osebnostne motnje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje in društvo psihologov Slovenije sta poudarila, da podatkov ali raziskav o številu oseb z antisocialno osebnostno motnjo in subklinično psihopatsko strukturo v Sloveniji ni.
Trditvi, da v Sloveniji 15.000 ljudi ustreza kliničnim kriterijem psihopatske osebnostne motnje in da jih ima vsaj desetkrat toliko subklinično psihopatsko strukturo, sta neutemeljeni.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).