Lep manipulativno o rekordni brezposelnosti
Avtor: David Bajec
TRDITEV
»V Sloveniji se trenutno soočamo z rekordno nizko brezposelnostjo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo povečala pravice brezposelnih na področjih proste izbire zaposlitve in upravičenosti do denarnega nadomestila. Foto: Bor Slana/STA
Poslanec Gibanja Svoboda Jurij Lep je 13. februarja na izredni seji državnega zbora trdil, da je brezposelnost v Sloveniji trenutno rekordno nizka. Poslančeva trditev je bila del stališča poslanske skupine te stranke o predlogu novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.
Po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje o registrirani brezposelnosti je bilo konec letošnjega januarja brezposelnih 50.148 oseb, decembra lani pa 47.038, kar je 3110 manj. Po teh podatkih je bila brezposelnost v samostojni Sloveniji najnižja junija lani, ko je bilo registriranih brezposelnih 43.369. Letno povprečje brezposelnih je bilo najnižje lani in je znašalo 45.982 oseb.
Po podatkih statističnega urada (Surs) je bila stopnja anketne brezposelnosti decembra lani 5,2 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot mesec prej. Po tej evidenci je bila od leta 2010, odkar so prek spleta na voljo podatki, brezposelnost s 3,3 odstotka najnižja decembra 2023 in v prvih dveh mesecih leta 2024.
Surs anketno brezposelnost spremlja tudi četrtletno, pri čemer so prek spleta na voljo podatki od leta 2008. Po teh je bilo kar 16 četrtletnih stopenj brezposelnosti nižjih od tiste v lanskem tretjem četrtletju (zadnji dostopni podatki), ko je bila stopnja brezposelnosti 4,4 odstotka. Najnižja, 3,4 odstotka, je bila v zadnjem četrtletju leta 2023 in prvi polovici lanskega leta.
Po pojasnilih poslanske skupine Gibanja Svoboda se je Lep pri trditvi, da »se trenutno soočamo z rekordno nizko brezposelnostjo«, opiral na dolgoročnejši trend gibanja brezposelnosti, deloma na ravni četrtletij, predvsem pa na letni ravni, saj je opazovanje dolgoročnejših trendov za zakonodajalce smiselno, mesečni podatki pa zaradi variiranja niso najboljši pokazatelj trendov.
Potrdili so naše podatke, da je bila brezposelnost najnižja junija lani, vendar so dodatno pojasnili, da je bilo lani »na zavodu prijavljenih 45.982 brezposelnih oseb, kar je 5,6 odstotka manj kot v letu 2023« .
Posredovali so tudi izjavo generalne direktorice zavoda za zaposlovanje Grete Metke Barbo Škerbinc, da je bila lani brezposelnost najnižja v zgodovini samostojne Slovenije, in izsek iz povzetka lanske jesenske napovedi gospodarskih gibanj Umarja, ki je na podlagi podatkov do vključno lanskega avgusta prav tako ugotovil, da je bila brezposelnost »najnižja doslej«.
SKLEP
Poslanec Gibanja Svoboda Jurij Lep je 13. februarja na izredni seji državnega zbora o predlogu novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev trdil, da ima Slovenija trenutno rekordno nizko brezposelnost.
V poslanski skupini Gibanja Svoboda so pojasnili, da se je skliceval na »dolgoročnejše trende«, predvsem na letni ravni, in pri tem navedli točne podatke o rekordno nizki brezposelnosti na letni ravni v letu 2024.
Sklicevali so se tudi na izjavo direktorice zavoda za zaposlovanje o lanski rekordni brezposelnosti in na lansko Umarjevo jesensko napoved, kjer so na podlagi podatkov do avgusta lani trdili, da gre za najnižjo brezposelnost doslej.
Brezposelnost je bila po podatkih zavoda za zaposlovanje v obdobju samostojne Slovenije rekordno nizka junija lani, ko je bilo registriranih 43.369 brezposelnih oseb, po zadnjih podatkih pa jih je bilo januarja registriranih 50.148.
Po zadnjih podatkih Sursa je bila stopnja anketne brezposelnosti decembra lani 5,2 odstotka, toda najnižja je bila decembra 2023 in v prvih dveh mesecih lani.
Trditev, da se »v Sloveniji trenutno soočamo z rekordno nizko brezposelnostjo«, je manipulativna. Na letni ravni, na katero se je skliceval poslanec, je bila brezposelnost res najnižja lani, toda ob upoštevanju zadnjih dostopnih mesečnih in četrtletnih podatkov trenutna brezposelnost ni najnižja.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.