Iz proračuna več za dolgotrajno oskrbo kot za nevladne organizacije na Metelkovi
Avtor: Zala Čas
TRDITEV
»Dejstvo (je), da v zadnjih desetih, celo petnajstih letih v dolgotrajno oskrbo starejših Slovenija praktično ni vlagala. Za nekaj nevladnih organizacij na Metelkovi je bilo v zadnjih desetih letih namenjeno več denarja kot za gradnjo vseh domov za starejše oziroma za adaptacijo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik vlade Janez Janša je na tiskovni konferenci ob prvi obletnici vlade predstavil cilje za prihodnost, med njimi tudi zakonsko ureditev dolgotrajne oskrbe. Foto: kabinet predsednika vlade
»Za nekaj nevladnih organizacij na Metelkovi je bilo v zadnjih desetih letih namenjenega več denarja kot za gradnjo vseh domov za starejše oziroma za adaptacijo,« je 12. marca na tiskovni konferenci ob prvi obletnici vlade na Brdu pri Kranju dejal predsednik vlade Janez Janša.
Janša je na dogodku navedel dosedanje dosežke in cilje za prihodnost, med drugim zakonsko ureditev dolgotrajne oskrbe, saj naj bi prav pomanjkljivosti na tem področju pripomogle k večjemu številu žrtev zaradi koronavirusa.
Lani je sicer ministrstvo za zdravje predstavilo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil od avgusta do oktobra v javni razpravi. Priprava zakona se je začela že leta 2017.
»V veliko domovih se že leta srečujemo z neprimernimi prostorskimi razmerami in dotrajano infrastrukturo, kar je močno zaznamovalo tudi odziv na epidemijo,« so za Razkrinkavanje.si poudarili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po njihovih podatkih je država od leta 2011 do vključno lani za gradnjo in adaptacijo domov za starejše namenila 17,6 milijona evrov. Lanski proračun je predvideval 1,1 milijona evrov investicij, za leto 2021 pa je predvidenih 17,5 milijona evrov.
Kabinet predsednika vlade smo vprašali, na katere podatke o financiranju nevladnih organizacij na Metelkovi ulici v Ljubljani se je Janša skliceval, a tega niso pojasnili, češ da naj bi bili podatki »že večkrat javno predstavljeni«.
Tako ni jasno, na koliko nevladnih organizacij se je nanašala Janševa izjava, ko je omenil »nekaj« nevladnih organizacij. Zato smo prek aplikacije Erar za pregled javne porabe preverili, koliko prihodkov iz proračuna so dobile vse nevladne organizacije, ki so bodisi registrirane na naslovu Metelkova 4 ali 6 bodisi po podatkih ministrstva za kulturo uporabljajo prostore na Metelkovi 6.
Šestindvajset organizacij, ki so po dostopnih podatkih registrirane ali delujejo na Metelkovi, je v zadnjih desetih letih po podatkih Erarja prejelo 33,4 milijona evrov iz javnega sektorja. To je več, kot je država v istem obdobju namenila za gradnjo ali adaptacijo domov za starostnike.
Toda nevladne organizacije z Metelkove so v tem času največ denarja, slabih 18,8 milijona evrov, prejele od javnih ustanov, ki niso pod neposrednim vplivom vlade, denimo od občin, kulturno-raziskovalnih agencij, knjižnic in podobno. Od ministrstev in vladnih služb so te organizacije v desetih letih prejele 14,4 milijona evrov.
V desetletju skoraj milijarda za dolgotrajno oskrbo
Poleg tega so sredstva za gradnjo in obnovo domov za starejše občane namenjena zgolj investicijam, medtem ko nevladne organizacije z javnimi sredstvi financirajo tako investicije kot redno delovanje.
»S pridobljenimi sredstvi med drugim ustvarjamo in vzdržujemo delovna mesta, kupujemo materiale, plačujemo storitve za izvedbo projektnih aktivnosti in redno poravnavamo vse zakonske obveznosti,« je za Razkrinkavanje.si pojasnil Iztok Šori, direktor Mirovnega inštituta, ki je registriran na Metelkovi 6.
Investicije, denimo nakup računalnikov in druge osnovne opreme, na inštitutu financirajo iz projektnih sredstev, ki jih pridobijo prek različnih razpisov. Od leta 2010 do leta 2020 so za investicije namenili približno 44.500 evrov.
Tudi v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij in zavodu za sodobno umetnost SSCA, ki sta registrirana na Metelkovi 6, ter v Forumu Ljubljana, ki je uporabnik prostorov, so za Razkrinkavanje.si poudarili, da investicije financirajo z razpisnimi in tudi lastnimi sredstvi. Druge nevladne organizacije z Metelkove se na naša vprašanja niso odzvale.
Ker nevladne organizacije z javnimi sredstvi financirajo zlasti tekoče delovanje, smo te podatke primerjali še z izdatki za tekoče delovanje v sistemu dolgotrajne oskrbe, ki jih zbira statistični urad.
V obdobju med letoma 2011 in 2018, za katero so na voljo zadnji podatki, je država za dolgotrajno oskrbo namenila 925,98 milijona evrov. Nevladne organizacije na Metelkovi so v istem obdobju od vseh proračunskih porabnikov prejele 26,1 milijona evrov. Sredstva za dolgotrajno oskrbo so bila tako dobrih 35-krat večja.
Med sredstva za delovanje sistema dolgotrajne oskrbe smo vključili zgolj izdatke države in občin, ne pa tudi skladov socialne varnosti, kot je denimo zavod za zdravstveno zavarovanje. Ti so za dolgotrajno oskrbo v istem obdobju namenili še dodatnih 1,98 milijarde evrov.
Sredstva za gradnjo ali adaptacijo domov za starejše občane sicer niso vključena med izdatke za dolgotrajno oskrbo, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na statističnem uradu. Vanje so všteti stroški zdravstvenih storitev, kot sta nega in oskrba starostnika, pa tudi tisti za socialne storitve, denimo za pomoč starostniku pri gospodinjskih opravilih.
V centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da se zavedajo pomanjkljivosti dolgotrajne oskrbe. Vendar menijo, da vzrok za to ni financiranje nevladnega sektorja, temveč »zgrešena« politika na področju skrbi za starejše.
»Ne pozabimo, da je bila prav Janševa vlada tista, ki je z resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006–2010 v ospredje postavila 'hitrejši razvoj tržno usmerjenih storitev tudi na področju socialnih storitev',« so opozorili na CNVOS. Resolucija je prav tako predvidela, da bo država socialne storitve »vedno bolj prepuščala podjetniški javno-zasebni mreži organizacij, ki uporabljajo javne in zasebne vire financiranja,« so še poudarili.
S K L E P
Predsednik vlade Janez Janša je 12. marca, ob prvi obletnici vlade, na tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju predstavil dosedanje dosežke in napovedal prihodnje ukrepe. Med drugim je napovedal zakonsko ureditev dolgotrajne oskrbe.
Pri tem je dejal, da je nekaj nevladnih organizacij na Metelkovi ulici v Ljubljani v zadnjih desetih letih prejelo več javnega denarja, kot ga je država namenila za gradnjo oziroma adaptacijo domov za starejše. Prav tako država po Janševih besedah v dolgotrajno oskrbo starejših v zadnjih petnajstih letih praktično ni vlagala.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so v zadnjih desetih letih za gradnjo in adaptacijo domov za starejše namenili 17,6 milijona evrov. V istem obdobju je 26 nevladnih organizacij, ki so registrirane na Metelkovi 4 in 6 ali pa uporabljajo tamkajšnje prostore, prejelo 33,4 milijona evrov javnega denarja.
Toda po podatkih o javni porabi, dostopnih prek Erarja, so nevladne organizacije 18,8 milijona evrov prejele od ustanov, ki niso pod neposrednim vplivom vlade, kot so občine, javne agencije in kulturne ustanove. Od ministrstev in vladnih služb so prejele »zgolj« 14,4 milijona evrov, kar je manj od 17,6 milijona evrov, kolikor so namenili za gradnjo in adaptacijo domov.
Poleg tega nevladne organizacije z javnimi sredstvi financirajo tudi plače in tekoče stroške, predsednik vlade pa je ta sredstva primerjal s sredstvi za gradnjo in adaptacijo domov za starejše, ki so namenjena samo investicijam.
Stroški za redno delovanje sistema dolgotrajne oskrbe so po podatkih statističnega urada veliko višji od prejemkov nevladnih organizacij: med letoma 2011 in 2018 je država za dolgotrajno oskrbo namenila 925,98 milijona evrov, kar je 35-krat več, kot so v istem obdobju prejele nevladne organizacije na Metelkovi.
Trditev predsednika vlade Janeza Janše, da je država v zadnjih desetih letih več denarja namenila za nekaj nevladnih organizacij z Metelkove v Ljubljani, kot ga je za gradnjo oziroma adaptacijo domov za starejše, temelji na resničnih podatkih, vendar jih je uporabil na zavajajoč način, zato jo po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za manipulacijo.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
