Izraz policijska ura ni »za neke druge čase«
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
»Ne bi rada govorila o policijski uri, ampak o omejitvi gibanja v nočnem času. Policijska ura je za neke druge čase in za neke druge namene, zato dajmo v ljudeh vzbujati zaupanje in jim povejmo: gre za omejitev gibanja v nočnem času zaradi epidemije.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Do minulega ponedeljka je bila omejitev gibanja ponoči v veljavi 174 dni. V tem času je policija izdala 4231 kazni. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo
»Ne bi rada govorila o policijski uri, ampak o omejitvi gibanja v nočnem času,« je 29. marca v oddaji Studio City na TV Slovenija dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri nacionalnem inštitutu za javno zdravje Bojana Beović. »Policijska ura je za neke druge čase in za neke druge namene, zato dajmo v ljudeh vzbujati zaupanje in jim povejmo: gre za omejitev gibanja v nočnem času zaradi epidemije.«
Beovićeva je še dejala, da v takratnih razmerah ne bi priporočila sproščanja tega ukrepa, pač pa bi to storila »takoj, ko bo možno«. Vlada je ukrep odpravila deset dni pozneje, na dopisni seji 9. aprila, omejitev pa je prenehala veljati tri dni pozneje, minuli ponedeljek. V prenovljenem načrtu sproščanja ukrepov je omejitev gibanja ponoči predvidena le še v črni fazi.
Mnenje, da vladna omejitev gibanja ni policijska ura, so že pred nastopom Beovićeve zagovarjali tudi nekateri predstavniki vlade, med drugim predsednik vlade Janez Janša in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak.
Še preden je vlada ukinila policijsko uro, smo verodostojnost izjave Bojane Beović preverjali pri različnih strokovnjakih.
»Pojem policijska ura je neposredni prevod nemškega izraza Polizeistunde in v 19. stoletju v pravni terminologiji Habsburške monarhije pomeni uro, po kateri so morali lastniki zapreti lokale, prenehati točiti alkohol ter končati plese in druge javne prireditve,« je za Razkrinkavanje.si pojasnila Vita Zalar, mlada raziskovalka na inštitutu za kulturno zgodovino pri ZRC SAZU.
V 20. stoletju se je izraz »policijska ura« kot ura, ko se začne nočni mir, v slovensko govorečem prostoru uporabljal tudi v Kraljevini Jugoslaviji, med drugo svetovno vojno pa se je pomen razširil v prepoved gibanja celotnega prebivalstva v nočnem času, kar je bila posledica ukrepov nemških in italijanskih okupacijskih sil. »Takrat je novi pomen policijske ure kot prepovedi gibanja prebivalstva izpodrinil stari pomen policijske ure kot ure za zaprtje lokalov.«
Zalarjeva je pojasnila, da v nemškem govornem prostoru še danes obstaja pomenska razlika med izrazoma Polizeistunde oziroma Sperrstunde, ki označujeta zakonsko določeno uro za zaprtje lokalov, in Ausgangssperre, ki pomeni omejitev gibanja po določeni uri.
Angleški izraz curfew, ki ga v slovenščino prevajamo kot policijska ura, se je po slovarju Merriam-Webster prvič pojavil v 14. stoletju. Tudi ta izraz sprva ni pomenil prepovedi gibanja, temveč je označeval zvonjenje, s katerim so oblasti v nočnem času prebivalstvo opozorile, naj v domovih pogasi ognjišča.
»Osnovni razlog je bil tako zagotavljanje varnosti pred požari, saj so bila mesta takrat zgrajena iz lesa,« je za Razkrinkavanje.si dejal predstojnik katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede na mariborski univerzi Branko Lobnikar.
O primernosti izraza
Zalarjeva je poudarila, da kot zgodovinarka ne more ocenjevati, ali je policijska ura primeren izraz za ukrep slovenske vlade, saj pomena posameznega izraza v sedanjosti in prihodnosti ne določa le njegova zgodovinska geneza.
Nove okoliščine, kakršna je denimo razglasitev prepovedi gibanja v letu 2020, zahtevajo nov družbeni dogovor o uporabi izrazov: »Primeri iz preteklosti kažejo, da ob pojavu novih okoliščin že obstoječim izrazom pogosto dodamo nov pomenski odtenek, redkeje pa oblikujemo nov izraz.«
Iztok Prezelj, profesor s katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede, je pojasnil, da vladnemu ukrepu »zagotovo lahko rečemo policijska ura«. Kljub temu pa meni, da je primernejši izraz za vladni ukrep omejitev gibanja, saj je »policijska ura v klasičnem pomenu besede zagotovo bolj povezana z varnostnimi razlogi«.
Po mnenju Branka Lobnikarja s fakultete za varnostne vede je policijska ura povsem primeren izraz za ukrep slovenske vlade, saj je namenjena ukrepanju v izrednih razmerah, kar epidemija tudi je. »Osnovni namen policijske ure je zagotavljanje varnosti, kar velja tudi za ukrep slovenske vlade.«
Lobnikar je še opozoril, da je bil ukinjeni ukrep nočne omejitve gibanja zaradi pomanjkanja dokazov o njegovi učinkovitosti zelo verjetno nesorazmeren poseg v človekove pravice državljanov.
Beovićeva je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da se je v izjavi navezovala na policijsko uro v Ljubljani v obdobju italijanske okupacije med drugo svetovno vojno, ki je bila uvedena v drugih okoliščinah in z drugimi nameni. Poudarila je, da je omejitev gibanja v nočnem in tudi v dnevnem času med epidemijo uvedlo veliko držav z dolgo demokratično tradicijo. »Domnevam, da je bilo pri njih razumevanje tega ukrepa drugačno, brez strašenja ljudi.«
Policijska ura v Sloveniji 174 dni
Ukrep omejitve gibanja v nočnem času je v Sloveniji začel veljati 20. oktobra lani. Štiri dni kasneje je policija postala nadzorni in prekrškovni organ za kršitve tega ukrepa, od takrat pa je zaznala 10.075 kršitev. V 42 odstotkih so izrekli globo (4231), v drugih primerih pa le opozorilo, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na generalni policijski upravi.
Po zadnjih podatkih evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bila Slovenija na dan 25. marca ena od 13 članic EU, v katerih je bilo gibanje v nočnem času omejeno.
Omejitev gibanja pri nas je do takrat trajala 156 dni, kar je bilo štiri dni manj kot v Belgiji, kjer so ukrep uvedli malo pred Slovenijo. V vseh drugih državah je bilo gibanje omejeno krajši čas. V Belgiji omejitev nočnega gibanja še velja, v Sloveniji pa je bil ukrep do odprave 12. aprila v veljavi 174 dni.
Evropska komisija je decembra lani v dokumentu z naslovom Ostanimo varni pred covidom-19 med zimo državam članicam priporočila vrsto ukrepov za zajezitev širjenja okužbe v času novoletnih praznikov, med drugim tudi uvedbo policijske ure. Toda na komisiji so za Razkrinkavanje.si poudarili, da so priporočilo izdali v času praznikov in ne na splošno za celotno trajanje pandemije. Sicer pa je odločitev o uveljavitvi policijske ure v domeni držav članic, so dodali.
S K L E P
Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri nacionalnem inštitutu za javno zdravje Bojana Beović je 29. marca v oddaji Studio City na TV Slovenija na vprašanje voditelja, ali bi ukinila policijsko uro, dejala, da je to izraz »za neke druge čase in za neke druge namene«. Ukrep, s katerim je vlada omejevala gibanje v nočnem času, je po njenem mnenju bolje imenovati »omejitev gibanja v nočnem času zaradi epidemije«.
Kot je pojasnila Vita Zalar z inštituta za kulturno zgodovino pri ZRC SAZU, se je pojem policijska ura prvič pojavil v 19. stoletju, ko je pomenil prepoved javnih prireditev in obratovanja lokalov po določeni uri. Ta pomen se je na območju današnje Slovenije ohranil do druge svetovne vojne, ko je dobil nov pomen, in sicer prepoved gibanja celotnega prebivalstva v nočnem času.
Branko Lobnikar, predstojnik katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede na mariborski univerzi, meni, da je policijska ura primeren izraz za omejitev gibanja ponoči. Namenjena je zagotavljanju varnosti v izrednih razmerah, kar je tudi epidemija.
Profesor na katedri za obramboslovje na fakulteti za družbene vede Iztok Prezelj je dejal, da je policijska ura ustrezen izraz. Kljub temu meni, da je primernejše poimenovanje omejitev gibanja, saj je »policijska ura v klasičnem pomenu besede bolj vezana na varnostne razloge«.
Zalarjeva je poudarila, da pomena izraza v sedanjosti ne določa zgolj njegova zgodovina. Ob pojavu novih okoliščin, kakršna je tudi vladna prepoved gibanja, je namreč potreben nov dogovor o izrazih za opis teh okoliščin.
Trditev Bojane Beović, da izraz policijska ura ni primeren za poimenovanje vladne omejitve gibanja ponoči, saj je »iz nekih drugih časov in za neke druge namene«, ni podprta z dovolj dejstvi, zato jo po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za neutemeljeno.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
