ZDA opozorile na grožnje z nasiljem nad novinarji
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
Ministrstvo za kulturo sporoča naslednje: glavni poudarek, katerega so slovenski mediji povsem prezrli, je ta, da Vlada Republike Slovenije spoštuje svobodo govora in svobodo tiska ter da ni političnih pritiskov na uredniško politiko medijev.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Na ministrstvu za kulturo so v odzivu na poročilo ameriškega zunanjega ministrstva o stanju človekovih pravic v Sloveniji med drugim zapisali, da so mediji povsem prezrli glavni poudarek poročila. Foto: Daniel Novakovič/STA
Ministrstvo za kulturo se je 31. marca v sporočilu za javnost odzvalo na poročilo ameriškega zunanjega ministrstva o človekovih pravicah v Sloveniji. Trdili so, da je glavni poudarek poročila ta, da slovenska vlada spoštuje svobodo govora in tiska ter da ni političnih pritiskov na uredniško politiko medijev. Ta poudarek so slovenski mediji po oceni ministrstva povsem prezrli.
Več medijev, med njimi rtvslo.si, 24ur.com, Delo.si in Dnevnik.si, je namreč tistega dne poročalo, da se ameriško zunanje ministrstvo v poročilu o človekovih pravicah obširneje kot kadarkoli prej ukvarja z napadi na medije in novinarje v Sloveniji.
Ameriško zunanje ministrstvo pripravlja letna poročila o stanju človekovih pravic v državah članicah Združenih narodov in tistih, ki od ZDA prejemajo pomoč. Poročila obravnavajo dogodke v letu pred objavo, ministrstvo pa jih pripravi na podlagi informacij ameriških veleposlaništev in konzulatov, tujih vladnih uslužbencev, nevladnih in mednarodnih organizacij, pravnikov in pravnih strokovnjakov, novinarjev, akademikov, aktivistov za delavske pravice in poročil drugih organizacij.
V poročilu so avtorji v povzetku opozorili na ključna problema na področju človekovih pravic v Sloveniji – kriminalizacijo obrekovanja in grožnje prebivalcev z nasiljem nad novinarji. V njem sicer obravnavajo tudi volilni proces, diskriminacijo manjšin in druga področja človekovih pravic, toda podpoglavje o svobodi izražanja in medijev je najdaljše.
Po zatrjevanju ministrstva za kulturo ameriško ministrstvo v tem delu poročila ugotavlja, da slovenska vlada spoštuje svobodo govora in tiska ter da »ni političnih pritiskov na uredniško politiko medijev«.
V poročilu so res navedli, da »ustava in zakonodaja zagotavljata svobodo izražanja vključno s svobodo tiska in vlada je na splošno spoštovala te pravice«, vendar je ta navedba že deset let stalnica poročila ameriškega zunanjega ministrstva o stanju človekovih pravic v Sloveniji.
V zadnjem dokumentu so še poročali, da so »odkriti politični pritiski ostali omejeni na posamezne incidente«. Ugotovitve, da političnih pritiskov na medije ni, kot so trdili na kulturnem ministrstvu, v poročilu ni, večji del tega podpoglavja pa se ukvarja prav z grožnjami svobodi medijev v Sloveniji.
Za primerjavo: povedi, iz katerih je ministrstvo za kulturo črpalo svojo interpretacijo poročila, v 1475 besed dolgem podpoglavju obsegata le 30 besed.
Na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani se za Razkrinkavanje.si niso želeli izreči o vprašanju, kaj je glavni poudarek letošnjega poročila na medijskem področju. »Poročilo o Sloveniji govori samo zase, bralce spodbujamo, da dokument pregledajo v celoti.«
Obsežno o grožnjah svobodi medijev
Ameriško zunanje ministrstvo je večino podpoglavja o svobodi izražanja namenilo povzemanju ugotovitev različnih virov, denimo evropske komisije, mednarodnega tiskovnega inštituta (IPI) in društva novinarjev Slovenije, o grožnjah svobodi medijev in političnih pritiskih nanje.
Opozorili so denimo na ugotovitev IPI, da »je redkokatera država v Evropi doživela tako strm padec medijske svobode po menjavi vlade«. Povzeli so tudi poročilo evropske komisije o vladavini prava iz septembra lani, v katerem je komisija izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnih politično motiviranih sprememb financiranja javne radiotelevizije in upravljanja STA.
Navedli so več primerov spletnih napadov na novinarje, med drugim retvit vladnega kriznega štaba za covid-19, da ima novinar Blaž Zgaga »covid Marx Lenin virus«, ter tvit predsednika vlade Janeza Janše, da je zaposlenih na RTV preveč in da so preplačani.
Posvetili so se tudi fizičnim napadom na novinarje, denimo na ekipo RTVS v Ljubljani konec marca lani, obravnavali so ustrahovanje novinarke Eugenije Carl, fizični obračun s fotoreporterjem Borutom Živulovićem na protestu novembra lani in napad glasbenika Zlatana Čordića na snemalca provladne televizije Nova24TV.
Prav tako so povzeli opozorila novinarskih organizacij o koncentraciji in nepreglednosti lastništva medijev ter madžarskem financiranju medijev, povezanih s stranko SDS. Ameriško zunanje ministrstvo na problematiko koncentracije lastništva v teh poročilih sicer opozarja že od leta 2017.
Primerjava poročil za zadnjih pet let kaže, da se je ministrstvo v letošnjem poročilu izdatneje ukvarjalo s svobodo medijev. Za primerjavo: lani so svobodi medijev, napadom na novinarje in cenzuri namenili 440 besed, letos pa 1283 oziroma skoraj trikrat več.
V odzivu na medijsko poročanje o poročilu ameriškega zunanjega ministrstva je ministrstvo za kulturo še trdilo, da so slovenski mediji »povsem prezrli« glavni poudarek poročila, in sicer, da vlada spoštuje svobodo medijev.
Toda več medijev, denimo portal 24ur.com in Televizija Slovenija, je v prispevke o poročilu ameriškega zunanjega ministrstva vključilo tudi odziv ministrstva za kulturo, v katerem so navedli vladni pogled na glavne poudarke poročila. Med drugim so vladni pogled povzeli tudi na portalu Demokracija.si, ki je lastniško povezan s stranko SDS.
Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da sta dela besedila, ki so ju navedli kot glavna poudarka poročila – da vlada spoštuje svobodo govora in tiska ter da ni političnih pritiskov na medije – ugotovitvi ameriškega zunanjega ministrstva, v preostalem delu pa da le povzemajo ugotovitve iz drugih virov.
To ne drži povsem. Ameriško zunanje ministrstvo je nekatere ugotovitve res povzemalo po drugih virih, toda ugotovitve o spletnih in fizičnih napadih na novinarje so plod avtorjev s pristojnega oddelka ministrstva.
Na kulturnem ministrstvu so se prav tako sklicevali na del poročila, ki pravi, da so bili neodvisni mediji aktivni in so brez omejitev izražali raznolike poglede. Analiza poročil za preteklih deset let kaže, da je ameriško ministrstvo v zadnjih petih letih te ugotovitve navedlo v vseh poročilih o stanju človekovih pravic v Sloveniji.
S K L E P
Ministrstvo za kulturo je 31. marca na portalu državne uprave objavilo odziv na poročilo ameriškega zunanjega ministrstva o človekovih pravicah v Sloveniji, v katerem je trdilo, da je glavni poudarek medijskega dela poročila ta, da vlada spoštuje svobodo govora in tiska ter da ni političnih pritiskov na uredniško politiko medijev. Dodali so, da so slovenski mediji ta poudarek povsem prezrli.
Avtorji poročila so res zapisali, da slovenska ustava in zakonodaja zagotavljata svobodo izražanja vključno s svobodo tiska in da je vlada »na splošno spoštovala te pravice«, a je enaka poved že deset let stalnica v poročilih ameriškega zunanjega ministrstva o stanju človekovih pravic v Sloveniji.
V delu poročila o svobodi izražanja in medijev, ki je v letošnjem poročilu izviren, pa so povzeli predvsem poročila različnih organizacij, ki govorijo o grožnji svobodi medijev in političnih pritiskih nanje. Prav tako so opozorili na spletne in fizične napade na novinarje. Grožnje prebivalcev z napadi na novinarje so avtorji poročila kot enega glavnih problemov na področju človekovih pravic v Sloveniji navedli že v povzetku poročila.
Da bi podprlo svojo interpretacijo, je ministrstvo v odzivu poudarjalo ugotovitve, ki so v poročilih enake že več let. Drugih, ki zadevajo dejanske dogodke v slovenskih medijih v letu 2020, pa ni upoštevalo, češ da gre zgolj za povzetke iz drugih virov, kar ne drži.
Trditev, da je glavni poudarek poročila, da vlada spoštuje svobodo govora in tiska, je manipulacija.
Poleg tega avtorji poročila nikjer niso zapisali, »da ni političnih pritiskov na uredniško politiko medijev«. Trditev ministrstva za kulturo, da je to glavni poudarek poročila, ne drži.
Na ministrstvu so zatrdili še, da so slovenski mediji povsem prezrli del poročila, ki po njihovem mnenju predstavlja glavni poudarek. Trditev ne drži, saj so pogled ministrstva v svoje prispevke o poročilu ameriškega zunanjega ministrstva vključili različni mediji, denimo portala 24ur.com in Demokracija.si ter Televizija Slovenija.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
