Ni dokazov o porastu hospitaliziranih z območja nekdanje Jugoslavije
Avtorica: Zala Čas
TRDITEV
»Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so me minister za zdravje in zdravniki osebno obvestili, da relativno veliko povečanje hospitaliziranih v naših bolnicah pravzaprav prihaja z območja nekdanje Jugoslavije. Torej, da gre za tiste, ki so bili v posrednem ali neposrednem stiku s temi ljudmi, zato smo se morali na žalost odločiti, da prepovemo oziroma omejimo tudi izstop iz naše države.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v Odmevih pojasnil odločitev vlade, da omeji prehajanje državne meje. Foto: Tamino Petelinšek/STA
»Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so me minister za zdravje in zdravniki osebno obvestili, da relativno veliko povečanje hospitaliziranih v naših bolnicah pravzaprav prihaja z območja nekdanje Jugoslavije,« je minister za notranje zadeve Aleš Hojs dejal 29. marca v Odmevih na Televiziji Slovenija. »Zato smo se morali na žalost odločiti, da prepovemo oziroma omejimo tudi izstop iz naše države.«
Vlada je tistega dne sprejela odlok, s katerim je, z nekaterimi izjemami, za dva tedna prepovedala potovanja v države na rdečem seznamu. Nanj so bile uvrščene vse države zahodnega Balkana in večina držav Evropske unije, tudi vse sosednje države.
Hojs je v oddaji poudaril, da je bilo problematično predvsem prehajanje jugovzhodne meje in ne toliko severne ali zahodne, čeprav so bile te države prav tako uvrščene na rdeči seznam. »Enostavno bo treba biti odkrit in povedati, da v Sloveniji živi toliko naših nekdanjih sodržavljanov, ki imajo bodisi stalno bodisi začasno prebivališče v Bosni ali Srbiji, in da ti ljudje ob vikendih in praznikih potujejo domov.«
Na ministrstvu za notranje zadeve so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so ministra Hojsa o porastu hospitaliziranih oseb, ki so se okužile na območju nekdanje Jugoslavije ali so bile s takimi osebami v stiku, obvestili različni epidemiologi. Podatkov, ki bi dokazovali povečanje, o katerem je govoril Hojs, nam z ministrstva niso posredovali.
Tudi nobena druga uradna institucija nam po več poizvedovanjih ni posredovala podatkov, ki bi podpirali Hojsovo interpretacijo.
Nezanesljivi podatki o viru okužb pri hospitaliziranih bolnikih
Najprej smo za podatke prosili ministrstvo za zdravje, saj naj bi, kot je v oddaji dejal Hojs, informacije dobil tudi od zdravstvenega ministra. Pojasnili so, da so porast hospitaliziranih, ki so se vrnili iz držav na območju nekdanje Jugoslavije, opažali v intenzivni enoti ljubljanskega kliničnega centra. Potrdili so, da je minister za zdravje Janez Poklukar o tem obvestil ministra Hojsa.
Vendar na UKC Ljubljana teh informacij za Razkrinkavanje.si niso potrdili. Preusmerili so nas na nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), češ da je ta »edini pravi naslov« za epidemiološke podatke.
Toda na NIJZ so pojasnili, da nimajo zanesljivih podatkov, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, koliko ljudi, ki so se s covidom-19 okužili na območju nekdanje Jugoslavije ali so bili s takimi osebami v stiku, je bilo kasneje tudi hospitaliziranih.
Marca so z epidemiološkim anketiranjem zaznali pet primerov, ko so se osebe s covidom-19 okužile v eni izmed držav na območju nekdanje Jugoslavije in so bile zaradi okužbe hospitalizirane.
Za primerjavo: po podatkih sistema Episari, v katerem NIJZ spremlja hospitalizacije zaradi resne akutne okužbe dihal, je bilo med 1. in 28. marcem v bolnišnico sprejetih 913 ljudi s potrjeno okužbo s covidom-19. Uvoženi primeri iz držav nekdanje Jugoslavije so tedaj tako predstavljali zgolj pol odstotka hospitaliziranih.
Pri tem so na NIJZ opozorili, da ti podatki »podcenjujejo dejansko stanje hospitalizacij«. Na inštitutu namreč okužene anketirajo na dan potrjene okužbe s covidom-19 ali pa dan kasneje, zato podatka o sprejemu v bolnišnico v primeru kasnejše hospitalizacije v anketi ne zaznajo.
NIJZ smo prosili tudi za podatke o številu oseb, ki so se s covidom-19 okužile v eni izmed držav nekdanje Jugoslavije in so bile hospitalizirane februarja. Teh nam zaradi nezanesljivosti podatkov niso želeli posredovati.
Poslali nam niso niti podatkov o številu hospitaliziranih, ki so se s covidom-19 okužili posredno, prek stika z uvoženimi primeri iz držav nedanje Jugoslavije. Preusmerili so nas na ministrstvo za zdravje.
O domnevnem porastu uvoženih primerov smo vprašali tudi mariborski klinični center in 11 bolnišnic, ki so marca sprejemale covidne bolnike. V splošnih bolnišnicah v Brežicah, Murski Soboti, Trbovljah in na Jesenicah so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da porasta hospitaliziranih, ki bi se s covidom-19 okužili v državah na območju nekdanje Jugoslavije, niso opazili.
V Celju, Izoli in Novi Gorici ter na kliniki na Golniku so nas preusmerili na NIJZ, v mariborskem kliničnem centru in še treh bolnišnicah pa se na naša vprašanja niso odzvali.
Konec marca največ uvoženih primerov iz Avstrije
Podatki tedenskega prikaza okuženih s covidom-19, ki jih zbira in vsak teden objavlja NIJZ, sicer kažejo, da je delež uvoženih primerov in primerov, povezanih z uvoženimi, majhen. Ker je Hojs 29. marca v Odmevih dejal, da je bil o porastu obveščen »pred dobrimi štirinajstimi dnevi«, smo podatke preverili za obdobje od 8. do 14. marca.
Po podatkih NIJZ je bilo v tednu med 8. in 14. marcem v Sloveniji 4660 potrjenih okužb, od tega je bilo le 29 primerov uvoženih in devet povezanih z uvoženimi, 3212 ljudi se je okužilo v Sloveniji, v drugih primerih pa je bil vir okužbe neznan ali o njem ni bilo podatka. Uvoženi in z njimi povezani primeri so v tem obdobju predstavljali le 1,2 odstotka vseh okuženih, pri katerih je bil vir okužbe znan.
Hojs je v oddaji dejal, da je bilo problematično predvsem prehajanje jugovzhodne meje, ne pa toliko severne in zahodne.
Med 8. in 14. marcem je bilo po podatkih NIJZ med 29 uvoženimi primeri res 72 odstotkov takšnih, ki so se okužili v državah nekdanje Jugoslavije. Največ, 15 oseb, se je okužilo v Bosni in Hercegovini, iz Srbije, Hrvaške in Severne Makedonije pa so zabeležili skupno šest primerov.
Toda v dveh tednih do 28. marca se je delež uvoženih primerov iz držav na območju nekdanje Jugoslavije znižal na 48 odstotkov od skupno 103 uvoženih primerov. Največ, in sicer 28, jih je bilo iz Avstrije, 20 iz Bosne in Hercegovine in 15 iz Italije.
Omejitev prehajanja državne meje je sicer veljala le do 8. aprila, saj je ustavno sodišče takrat začasno zadržalo izvajanje vladnega odloka. Kot je pojasnilo, je pravica zapustiti državo »ključna za učinkovito delovanje demokratičnega sistema«.
V utemeljitvi je ustavno sodišče pojasnilo, da so izjeme za prehajanje meje, ki jih predvideva odlok o določitvi pogojev za vstop v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja covida-19, določene ozko. Prosto prehajanje meje je bilo po odloku dovoljeno denimo tistim, ki so covid-19 že preboleli ali pa so bili cepljeni, ter dnevnim delovnim migrantom in delavcem v prevozništvu. Med izjemami ni bilo oskrbe družinskih članov, prav tako ne poslovnih potovanj.
Vlada bi z izvajanjem tega odloka lahko ogrozila pravico do svobode gibanja, pravico posameznika do zasebnega in družinskega življenja ter pravico do svobodne gospodarske pobude, kar pa bi imelo za družbo hujše posledice kot zadržanje izvajanja odloka, so še pojasnili.
S K L E P
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je 29. marca v Odmevih na Televiziji Slovenija dejal, da so ga »pred dobrimi štirinajstimi dnevi« minister za zdravje in zdravniki osebno obvestili o porastu hospitaliziranih, ki so se s covidom-19 okužili v državah nekdanje Jugoslavije. Kot je pojasnil, je vlada zato omejila prehajanje državne meje.
Na ministrstvu za notranje zadeve so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so ministra o porastu hospitaliziranih obvestili različni epidemiologi, a nam podatkov, ki bi to dokazovali, niso posredovali.
Na ministrstvu za zdravje so za Razkrinkavanje.si potrdili, da je ministra Hojsa o porastu hospitaliziranih oseb, ki so se vrnile iz teh držav, res obvestil minister za zdravje Janez Poklukar. Kot so še pojasnili, so porast hospitaliziranih, ki so se vrnili iz držav nekdanje Jugoslavije, opazili v intenzivni enoti ljubljanskega kliničnega centra.
Toda tega v UKC Ljubljana za Razkrinkavanje.si niso potrdili, temveč so nas preusmerili na NIJZ. Prav tako Hojsovih informacij niso potrdili v nobeni od dvanajstih drugih bolnišnic, ki so marca sprejemale bolnike s covidom-19.
Na NIJZ so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so marca z epidemiološkim anketiranjem zaznali pet primerov, ko se je oseba s covidom-19 okužila v eni od držav na območju nekdanje Jugoslavije in je bila nato tudi hospitalizirana. To število predstavlja le pol odstotka vseh hospitaliziranih v obdobju od 1. do 28. marca.
Pri tem so opozorili, da je bilo število hospitaliziranih najverjetneje večje, saj njihovi podatki ne zajemajo tistih, ki so bolnišnično oskrbo potrebovali po anketiranju, ki ponavadi poteka na dan potrjene okužbe ali dan pozneje.
V drugem tednu marca, ko naj bi Hojs dobil informacije o porastu hospitalizacij oseb, ki so se s covidom-19 okužile v tujini ali pa so bile s temi osebami v stiku, so uvoženi in z njimi povezani primeri predstavljali le 1,2 odstotka vseh primerov, pri katerih je bil vir okužbe znan, kažejo podatki NIJZ.
Hojs je v oddaji dejal še, da je problematično predvsem prehajanje jugovzhodne meje, ne pa toliko severne in zahodne. V drugem tednu marca, za katerega naj bi Hojs dobil informacije o porastu hospitalizacij, je večina od 29 uvoženih primerov res prihajala iz držav nekdanje Jugoslavije. Toda v drugi polovici meseca, pred uveljavitvijo vladnega odloka, je bilo takih manj kot polovica.
Trditev ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, da ga je o porastu hospitaliziranih, ki so se s covidom-19 okužili v državah na območju nekdanje Jugoslavije, obvestil minister za zdravje Janez Poklukar, drži.
Toda obvestili so ga le o tem, da je porast zaznala intenzivna enota UKC Ljubljana, kjer teh informacij niso ne potrdili ne zanikali, ampak so nas usmerili na NIJZ. Tam nimajo zanesljivih podatkov o virih okužbe.
Podatkov, ki bi podpirali trditev, da »relativno veliko povečanja hospitaliziranih v naših bolnicah pravzaprav prihaja z območja nekdanje Jugoslavije«, na ministrstvu za zdravje, NIJZ in v bolnišnicah niso potrdili. Trditev je neutemeljena.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
