Novela zakona o vodah ne zožuje možnosti gradnje na obalah
Avtor: Martin Mittendorfer
TRDITEV
»Dejstvo je, da s spremembo in dopolnitvijo zakona o vodah pomembno ožimo možnosti posegov na priobalnih zemljiščih, ker je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s 15 metrov na do nič metrov.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Ministrstvo za okolje in prostor je nasprotnike novele zakona o vodah v sporočilu na vladnem spletnem mestu obtožilo »podajanja netočnih, zavajajočih in neresničnih trditev«. Foto: Rosana Rijavec/STA
»Dejstvo je, da s spremembo in dopolnitvijo zakona o vodah pomembno ožimo možnosti posegov na priobalnih zemljiščih, ker je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s 15 metrov na do nič metrov,« je 20. aprila v sporočilu za javnost trdilo ministrstvo za okolje in prostor.
Ministrstvo se je z objavo odzvalo na trditve nasprotnikov novele zakona o vodah, da spremembe širijo možnost posegov v priobalnem pasu, ki so istega dne začeli zbirati 40.000 podpisov, kolikor jih je potrebnih za razpis zakonodajnega referenduma. Državni zbor je namreč 30. marca sprejel novelo zakona, ki med drugim spreminja določbe o dovoljenih posegih na vodnih in priobalnih zemljiščih.
Veljavni zakon na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na območjih presihajočih jezer, ki v naseljih segajo 15 metrov od vodnega zemljišča, zunaj naselij pa 40 metrov, dopušča le gradnjo določenih vrst objektov, denimo javno infrastrukturo državnega pomena, obrambne objekte, objekte za rabo in izboljšanje vode ter ohranjanje narave.
Vendar zakon v 14. členu vladi omogoča, da priobalni pas z uredbo zoži. Omejitve za gradnjo, ki sicer skladno s 37. členom zakona veljajo na priobalnem pasu, s tem ne veljajo več, vlada pa posledično omogoči gradnjo objektov. Kot so pojasnili na ministrstvu, vlada tako lahko na obalah omogoči tudi gradnjo zasebnih objektov, denimo industrijskih ali stanovanjskih.
To je sicer mogoče le na obstoječih stavbnih zemljiščih v naseljih, ne pa tudi v naravnem okolju. Zakon pa izrecno ne določa, da je zoženje priobalnih zemljišč dovoljeno le za gradnjo nujne infrastrukture, kadar pokrajina drugega ne omogoča.
Za zoženje priobalnega pasu mora biti izpolnjenih več kriterijev, denimo, da ne poslabšuje stanja voda in ne povečuje poplavne nevarnosti. Po podatkih, ki so nam jih posredovali z ministrstva za okolje, je vlada od leta 2003 do leta 2017 sprejela 55 uredb, s katerimi je na različnih lokacijah zožila varovani priobalni pas.
Namen teh določb je gradnja nujne infrastrukture tam, kjer naravne značilnosti pokrajine ne dopuščajo druge lokacije za gradnjo, na primer v ozkih dolinah, je za Razkrinkavanje.si pojasnila Barbara Čenčur Curk, profesorica s katedre za aplikativno geologijo na naravoslovnotehniški fakulteti in predsednica slovenske sekcije svetovne mreže organizacij Globalno partnerstvo za vodo. »O tem je odločala vlada, ker je to državni interes.«
Po spremembah zakona vlada ne bi mogla zožiti priobalnega pasu. Na ministrstvu zato menijo, da novela zožuje možnosti za gradnjo na priobalnih zemljiščih. Zakon bi v priobalnem pasu dovoljeval le objekte javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno, so poudarili.
Nove možnosti za gradnjo na priobalnih zemljiščih
Novela zakona bi sicer res odpravila možnost, da vlada z uredbo v posameznih primerih zoži priobalni pas, vendar bi zakon obenem razširil možnosti za gradnjo enostavnih objektov in objektov v javni rabi.
Gradnja teh objektov na priobalnih zemljiščih je namreč po veljavnem zakonu mogoča le v naseljih in če vlada z uredbo prej zoži priobalni pas, po spremembah zakona pa bi bila dovoljena tudi zunaj naselij in brez vladne odobritve. To širitev možnosti gradnje so na ministrstvu v sporočilu za javnost, ki so ga objavili 20. aprila, zamolčali.
Med objekte v javni rabi, ki so opredeljeni v gradbenem zakonu in enotni klasifikaciji vrst objektov, poleg rekreativnih površin in otroških igrišč, ki so jih navedli na ministrstvu, namreč sodijo tudi hoteli, poslovne in upravne stavbe, trgovine, trgovski centri in bencinske črpalke, parkirišča, garaže, kinodvorane, muzeji, športni objekti in cerkve.
Ministrstvo prav tako ni omenilo, da bi novela zakona poleg objektov v javni rabi na priobalnih zemljiščih dopustila tudi gradnjo enostavnih objektov, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Med te po uredbi o razvrščanju objektov spadajo denimo hotelske in podobne stavbe z največ 10 kvadratnimi metri površine, pa tudi bazeni z največ 60 kubičnih metrov prostornine in reklamni panoji s površino do 40 kvadratnih metrov.
Območja, kjer bi bila dovoljena gradnja v priobalnem pasu, bi v občinskih podrobnih prostorskih načrtih opredelile občine, investitor pa bi moral pridobiti tudi vodno soglasje, ki ga izda direkcija za vode pri okoljskem ministrstvu. Za pridobitev soglasja bi moral projekt izpolnjevati šest pogojev, med drugim, da ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti in da ne poslabšuje stanja voda.
Iste pogoje morajo že po veljavni zakonodaji izpolnjevati projekti, za katere lahko vlada zoži priobalni pas, je opozorila Barbara Čenčur Curk z naravoslovnotehniške fakultete. Spremembe zakona pa prinašajo novost, da za gradnjo v teh območjih ne bo več potrebna odobritev vlade z uredbo in da bo mogoče graditi tudi zunaj naselij. Pri tem sogovornica dvomi, da bodo odločitve direkcije za vode, ki je organ v sestavi ministrstva, vedno strokovne: »Če bi res objektivno, strokovno ocenjevali, teh pogojev ne bi izpolnil noben objekt.«
Povečanje vloge direkcije za vode
Na nevarnost nestrokovnih odločitev je za Razkrinkavanje.si opozoril tudi predsednik slovenskega komiteja mednarodnega združenja hidrogeologov in profesor na naravoslovnotehniški fakulteti Mihael Brenčič. »Zakon prenaša odločanje na nižjo raven, in vemo, da so na nižji ravni odločanja seveda večji tudi pritiski.«
Ocenil je, da bi s širitvijo dopustnih posegov na priobalnih zemljiščih verjetno hitro naraslo tudi število vlog za izdajo vodnega soglasja, o katerih bi morala odločati direkcija za vode. »Odpiramo pandorino skrinjico in ne vemo natančno, kaj nas ob takih določbah čaka,« je dejal Brenčič. »Upajmo, da bodo uradniki na direkciji za vode dovolj močni, da jim bo uspelo zadržati vse te pritiske.«
Opozoril je še, da občinski podrobni prostorski načrti niso primerni za določanje posegov v vodotoke, saj vsaka občina pri urejanju obale uveljavlja svoj interes. »Občina ima lahko na posameznem vodotoku, recimo na Savi, dva ali tri kilometre obale, Sava pa je dolga nekaj sto kilometrov.«
Z razdrobljenim pristopom k upravljanju rek bi po Brenčičevem mnenju povečali tudi nevarnost poplav. Gradnja objektov ob vodotokih, ki jih voda med poplavami lahko odnese, namreč zmanjša pretočnost celotnih rečnih korit, kar povečuje poplavno nevarnost. Poleg tega gradnja ob površinskih vodah vpliva na podtalnico, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji, je še poudaril.
Ministrstvo za okolje smo prosili za pojasnila, zakaj pri trditvi, da novela zakona oži možnost posegov na priobalnem pasu, niso omenili novih možnosti gradnje, ki jih novela uvaja. Pojasnil nismo prejeli. Objavili jih bomo, ko jih dobimo.
S K L E P
Ministrstvo za okolje in prostor je 20. aprila v sporočilu za javnost trdilo, da predlog novele zakona o vodah zožuje možnost posegov na priobalnih zemljiščih.
Po veljavnem zakonu je na priobalnih zemljiščih dovoljena le gradnja nekaterih vrst objektov, denimo javne infrastrukture in objektov za varstvo voda. Zakon pa vladi omogoča, da z uredbo v naseljih zoži priobalna zemljišča in tam omogoči gradnjo drugih objektov, denimo industrijskih ali stanovanjskih.
Vlada bi pravico do krčenja varovanega priobalnega pasu po predlogu novele zakona izgubila. Gradnja industrijskih ali stanovanjskih objektov na priobalnih zemljiščih tako ne bi bila več mogoča in v tem delu predlog res omejuje možnosti za gradnjo, kot so trdili na ministrstvu.
Vendar spremembe zakona širijo možnosti za gradnjo enostavnih objektov in objektov v javni rabi na priobalnih zemljiščih. Enostavnih objektov ministrstvo v izjavi ni omenilo, trdilo je, da bi zakon omogočil le objekte javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno.
Toda med objekte v javni rabi se uvrščajo tudi denimo gostinski lokali, hoteli in podobni nastanitveni objekti ter trgovski centri. Gradnja teh objektov je po veljavnem zakonu mogoča le v naseljih in z odobritvijo vlade, po predlogu novele pa bi bila dovoljena tudi zunaj naselij in brez vladne odobritve.
Na ministrstvu za okolje in prostor so v sporočilu za javnost poudarili le, da novela zakona o vodah ukinja možnost vlade, da zoži priobalni pas in tako omogoči gradnjo industrijskih ali stanovanjskih objektov na obali. Trditev, da novela zožuje možnosti gradnje na priobalnih zemljiščih, je pristranska.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.
