Na Planetu lepote prikriti oglasi za prehranska dopolnila
Avtor: Martin Justin
TRDITEV
»Seveda pa obstaja še veliko drugih naravnih nootropikov z ugodnimi vplivi na delovanje in zaščito možganov – vse si lahko ogledate TUKAJ.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Planet lepote
Avtorji pregledne študije, lani objavljene v znanstveni reviji Critical Reviews in Food Science and Nutrition, nootropike opredeljujejo kot »snovi, ki izboljšujejo možgansko in kognitivno delovanje«. Foto: Tim Guow/Unsplash
Spletno mesto Planet lepote je v objavi 23. januarja letos predstavilo pet snovi, ki naj bi izboljšale kognitivno delovanje, opisali pa so jih kot nootropike. Ob predstavitvi vsakega izmed njih so dodali povezavo do spletne trgovine Vitalia, kjer je mogoče kupiti prehransko dopolnilo s to snovjo.
Na koncu teksta so zapisali: »Seveda pa obstaja še veliko drugih naravnih nootropikov z ugodnimi vplivi na delovanje in zaščito možganov – vse si lahko ogledate TUKAJ.« Tudi povezava pri besedi »tukaj« je vodila do spletne trgovine Vitalia.
Planet lepote prispevka ni označil kot oglas. Spletno mesto se sicer javno predstavlja kot »neodvisni medij«, v katerem objavljajo »mnenja neodvisnih strokovnjakov, ki jih v drugih medijih ne boste zasledili«, in zbira tudi donacije. Po 12. členu zakona o medijih morajo izdajatelji medij pred začetkom izhajanja priglasiti v razvid medijev. Planet lepote v razvid medijev ni vpisan.
Spletno mesto upravlja podjetje ATS Splet, ki prav tako upravlja spletno trgovino Vitalia. Poleg tega arhivirane strani Planeta lepote kažejo, da je bil forum tega spletnega mesta dejansko forum spletne trgovine Vitalia.
Tanja Matko, odgovorna urednica Planeta lepote, je po podatkih poslovnega registra že od ustanovitve ATS Spleta 25-odstotna lastnica podjetja, leta 2016 in med letoma 2017 in 2019 je bila njegova direktorica, od julija 2019 pa je prokuristka. Na svojem spletnem mestu se sicer predstavlja kot pravnica in pravi, da je Planet lepote ustanovila leta 2003.
Zakon o medijih v 46. členu določa, da morajo biti oglasi ločeni od novinarskih vsebin in jasno označeni, prav tako morajo biti označeni neodplačni oglasi. Po 47. členu je prepovedano prikrito oglaševanje, »ki naj bi prepričalo bralca, poslušalca oziroma gledalca, da v primeru objave posameznega oglasa ne gre za oglaševalske vsebine«. V takem primeru velja domneva, da je bilo to storjeno namerno.
Slovenski oglaševalski kodeks pa v 6. členu določa, da mora biti »oglaševanje jasno in prepoznavno ločeno od redakcijskih vesti, komentarjev in drugih rubrik«.
Nevarnost zlorabe nootropikov
Ali lahko nootropiki rastlinskega izvora pozitivno vplivajo na človekove kognitivne funkcije, so ugotavljali avtorji pregledne študije, lani objavljene v znanstveni reviji Critical Reviews in Food Science and Nutrition.
Po njihovih ugotovitvah raziskave kažejo, da izvleček ginka pozitivno vpliva na simptome tinitusa oziroma šumenja v ušesih. Ekstrakt rastline brahmi, ki se uporablja v tradicionalni indijski medicini, ima ugoden učinek na spomin tako zdravih ljudi kot oseb s kognitivnimi okvarami. Izvleček ašvagande lahko zmanjša simptome tesnobe, kofein pa kratkoročno pozitivno učinkuje na zbranost.
Poudarili so, da raziskave o učinkih rastlinskih nootropikov zaradi razlik v rastnih razmerah, načinu priprave, odmerjanju in uporabi ekstraktov niso vedno primerljive.
Kot so poudarili avtorji druge pregledne študije o pozitivnih in negativnih učinkih uporabe nootropikov pri zdravih ljudeh, leta 2022 objavljene v znanstveni reviji Drugs, med nootropike uvrščamo tudi zdravila za motnje pozornosti, narkolepsijo in alzheimerjevo bolezen. V zadnjih desetletjih jih za izboljšanje kognitivnih funkcij uporabljajo tudi ljudje, ki nimajo teh motenj in bolezni, na primer študenti.
Ugotovili so, da ta zdravila nimajo jasnega pozitivnega učinka na kognitivne funkcije zdravih ljudi ali pa je ta kvečjemu minimalen in kratkotrajen. Ker gre običajno za zdravila na recept, je njihova uporaba pri zdravih ljudeh pravno sporna, povrhu pa uporaba lahko vodi v odvisnost.
Ministrstvo za zdravje je v napotkih o prehranskih dopolnilih iz januarja lani poudarilo, da se prehranska dopolnila bistveno razlikujejo od zdravil, saj so namenjena dopolnjevanju prehrane in ne zdravljenju ali preprečevanju bolezni.
Ministrstvo za kulturo smo seznanili z ugotovitvami o domnevnem medijskem statusu Planeta lepote. Sporočili so, da bo inšpektorat za kulturo in medije začel ugotovitveni postopek. Če se bo izkazalo, da gre za spletni medij, ki ga izdaja pravna oseba, bodo uvedli inšpekcijski nadzor.
Kulturno ministrstvo in inšpektorat za medije smo še vprašali, ali bo inšpektorat ukrepal v zvezi z našimi ugotovitvami o tem in drugih prispevkih, ki niso označeni kot oglasi.
Ugotovili smo namreč, da je takih objav na Planetu lepote še precej več. Samo letos so objavili štiri članke, v katerih so brez posebnih oznak oglaševali prehranska dopolnila Vitalie, denimo o vitaminu D in maščobnih kislinah omega-3. Lani so objavili več kot 20 takih prispevkov.
Odgovorili so, da bi bila domnevna nepravilnost pri oglaševanju prehranskih dopolnil lahko kršitev 46. člena zakona o medijih, za katero je predvidena tudi globa. Dodali so, da bi morali za potrditev v postopku »nedvoumno dokazati, da je bila vsebina objavljena za plačilo ali drugo podobno nadomestilo«.
Planet lepote in Tanjo Matko smo seznanili z ugotovitvami Razkrinkavanja.si. Na naša vprašanja niso odgovorili, so pa s spletnega mesta odstranili objavo o domnevnih nootropikih.
SKLEP
Spletno mesto Planet lepote je 23. januarja predstavilo pet naravnih snovi z domnevno pozitivnimi učinki na človekove kognitivne funkcije. Predstavitvam so dodali povezave do prodajnih strani spletne trgovine Vitalia, kjer je mogoče kupiti prehranska dopolnila, ki vsebujejo eno od navedenih snovi.
Ob koncu prispevka so bralce z besedami »obstaja še veliko drugih naravnih nootropikov z ugodnimi vplivi na delovanje in zaščito možganov – vse si lahko ogledate TUKAJ« vnovič napotili na spletno trgovino.
Prispevka niso označili kot oglas. Planet lepote se sicer javno predstavlja kot »neodvisni medij« in za svoje delovanje zbira donacije, a to spletno mesto ni vpisano v razvid medijev pri ministrstvu za kulturo. Upravlja ga podjetje ATS Splet, ki upravlja tudi spletno trgovino Vitalia.
Letos je spletno mesto objavilo še štiri članke, v katerih so prikrito oglaševali izdelke spletne trgovine Vitalia, lani pa več kot 20.
Inšpektorat za medije je pojasnil, da bi v primeru oglaševanja prehranskih dopolnil lahko šlo za kršitev zakona o medijih, če bi bilo mogoče v postopku nadzora nedvoumno dokazati, da je bila vsebina objavljena za plačilo ali drugo podobno nadomestilo.
Gre za prikrito oglaševanje, saj je oglas videti kot novinarsko besedilo.
Prikrito oglaševanje
Objava, ki se pretvarja, da je novinarsko besedilo, v resnici pa je oglaševalsko. Objave so lahko videti kot novinarski oziroma avtorski prispevki, dejansko pa gre za sponzorirane – plačane – objave. Takšne objave morajo biti jasno označene kot oglaševalske, kot to določa zakon o medijih.
Posodobitev, 15. 2. 2024:
Po objavi prispevka smo od inšpektorata za medije dobili dodatna pojasnila. Opozorili so, da je namen inšpekcijskih postopkov odprava nepravilnosti, v prekrškovnih postopkih pa lahko inšpektor določi sankcije, na primer globo ali opomin.
Inšpekcijski postopek v zvezi z domnevnimi kršitvami 46. člena zakona o medijih ni mogoč oziroma smiseln, saj zakon ne predvideva sankcij za kršitve tega člena. Je pa v zvezi z njim mogoče uvesti »postopek o prekršku in izreči ukrepe v skladu z določbami zakona o prekrških«, so dodali.
Po njihovem mnenju je 46. člen zakona o medijih pomanjkljivo opredeljen. V prvem odstavku namreč oglase opredeljuje kot vsebine, »ki se objavljajo za plačilo ali drugo podobno nadomestilo ali z namenom samooglaševanja«, po četrtem odstavku istega člena pa morajo biti označeni tudi neodplačni oglasi. Postopkov v zvezi s takimi oglasi praviloma ne vodijo.
