Plače zdravnikov in zobozdravnikov oktobra niso bile za 1103 evre višje kot predlani
Avtorica: Katja Turšič
TRDITEV
»Masa bruto plač skupine E01 – zdravniki in zobozdravniki – je oktobra 2023 v javnem sektorju znašala 36,3 milijona evrov (za 7.437 zaposlenih), kar pomeni povprečno plačo 4.875 evrov bruto. Za primerjavo, oktobra 2022 je bilo zaposlenih 8.300 zdravnikov in zobozdravnikov, za njihove plače je takrat šlo 31,3 milijona evrov, povprečna plača pa je znašala 3.772 evrov.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Portal Finance.si je 8. januarja poročal o povprečnih plačah zdravnikov in zobozdravnikov oktobra lani in isti mesec leto prej. Ugotavljali so, da je bilo oktobra 2022 v sistem javnega zdravstva vključenih 8300 zdravnikov in zobozdravnikov, ki so imeli povprečno bruto plačo 3.772 evrov, oktobra 2023 pa 7437 s povprečno bruto plačo 4.875 evrov, kar je 1103 evre več.
Finance so še poročale, da je bila masa bruto plač za zdravnike in zobozdravnike oktobra lani 36,3 milijona evrov oziroma 5 milijonov več kot oktobra 2022. V prispevku so se sklicevali na podatke portala plač javnega sektorja.
Po podatkih portala plač javnega sektorja o povprečnih bruto plačah je bilo oktobra 2022 v sistem javnega zdravstva vključenih 7662 zdravnikov in zobozdravnikov, oktobra 2023 pa 7587, torej 75 manj.
Njihova povprečna bruto plača je po teh podatkih oktobra 2022 znašala 4167 evrov, leto pozneje pa 4834, torej je bila za 667 evrov višja. Masa plač zdravnikov in zobozdravnikov se je v tem obdobju povišala z 31,9 milijona na 36,7 milijona evrov.
Portal plač javnega sektorja zbira podatke proračunskih porabnikov. Pri tem glede na pravilnik o metodologiji pri številu zaposlenih upoštevajo zaposlene za določen in nedoločen čas, ne pa tudi tistih, ki so na bolniškem ali starševskem dopustu. Delo zaposlenih za skrajšani delovni čas preračunajo tako, da delovni čas več zaposlenih s krajšim delovnikom seštejejo do polnega delovnika.
Podatke o zaposlenih, ki so delo opravljali na več delovnih mestih, prikazujejo na posameznem delovnem mestu, maso plač pa predstavlja vsota izplačil na vsakem od delovnih mest.
Na zdravniški zbornici so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je bilo po njihovih podatkih avgusta lani aktivnih 8834 zdravnikov in zobozdravnikov, od tega v zasebnem zdravstvu 568.
Opozorili so, da podatki portala plač javnega sektorja ne vključujejo zdravnikov, ki ne delajo v javnem zdravstvu: »Vključujejo pa delo preko delovnega časa, ki je v zdravstvu za vse profile zaradi pomanjkanja in specifičnega delovnika praktično pravilo.«
Poročanje Financ je 9. januarja povzel tudi portal 24ur.com. Toda podatke o številu in plačah zdravnikov so popravili, ko jih je na napako opozoril predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Igor Muževič, ki se je skliceval na podatke zdravniške zbornice.
Na portalu Finance.si niso neposredno odgovorili na vprašanje, povedali so le, da prispevek ne zadeva samo povišanja povprečnih plač vseh zdravnikov, pač pa tudi povišanje plač na nekaterih delovnih mestih, kot sta višji specialist in specializant.
SKLEP
Portal Finance.si je 8. januarja poročal, da je oktobra lani masa bruto plač zdravnikov in zobozdravnikov v javnem sektorju znašala 36,3 milijona evrov za 7437 zaposlenih s povprečno bruto plačo 4875 evrov. Dodali so, da je bilo leto prej, oktobra 2022, za plače 8300 zdravnikov in zobozdravnikov s povprečno bruto plačo 3772 evrov skupaj namenjenih 31,3 milijona evrov.
Po podatkih portala plač javnega sektorja, na katerega so se sklicevali, je bilo oktobra 2022 v sistem javnega zdravstva vključenih 7662 zdravnikov in zobozdravnikov, ne 8300, kot so poročali. Oktobra lani pa jih je bilo 7587, ne 7437. Število zdravnikov in zobozdravnikov se je v tem obdobju torej zmanjšalo za 75.
Po teh podatkih je njihova povprečna bruto plača oktobra 2022 znašala 4167 in ne 3772 evrov, oktobra lani pa 4834 in ne 4875 evrov, kot so poročali.
Masa plač zdravnikov in zobozdravnikov se je v tem obdobju zvišala z 31,9 milijona na 36,7 milijona evrov, pri tem pa se je portal sicer uštel le za nekaj decimalk.
Trditev ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Posodobitev, 7. 2. 2024:
Takoj po objavi prispevka smo opazili, da se nam je v naslov prikradla napaka. Pisali smo, da plače oktobra niso bile višje kot lani, pravilno pa je predlani. Naslov smo popravili. Za spodrsljaj se opravičujemo.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).