Konvencija o človekovih pravicah poroke ne omejuje na zvezo moškega in ženske
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
»Dvanajsti člen evropske konvencije o človekovih pravicah zakonsko zvezo omejuje na skupnost moškega in ženske.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po zadnjih podatkih ameriške nevladne organizacije Human Rights Campaign je poroka istospolnih partnerjev dovoljena v 32 državah, med katerimi je 18 članic Sveta Evrope. Foto: Nebojša Tejić/STA
Poslanka SDS Alenka Jeraj je 26. septembra na drugi redni seji državnega zbora trdila, da »12. člen evropske konvencije o človekovih pravicah zakonsko zvezo omejuje na skupnost moškega in ženske«.
Trditev je navedla v poslanskem vprašanju, v katerem je predsednika vlade spraševala o smiselnosti sprejemanja novele družinskega zakonika, ki bi istospolnim partnerjem omogočil sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Poudarila je, da so bile spremembe, ki jih uvaja zakon, že dvakrat zavrnjene na referendumu.
Ustavno sodišče je julija letos odločilo, da ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo. Državni zbor je včeraj sprejel spremembe družinskega zakonika, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, istospolnima partnerjema v partnerski zvezi pa omogočajo, da posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
Po 12. členu evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je ratificiralo vseh 46 držav članic Sveta Evrope, imajo moški in ženske primerne starosti pravico do poroke in ustvarjanja družine skladno z državno zakonodajo. Za interpretacijo in uporabo vseh zadev, povezanih s konvencijo, je pristojno evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Pravico do poroke med istospolnima osebama je ESČP prvič obravnavalo leta 2010, v primeru tožbe avstrijskega istospolnega para proti Avstriji, ki mu ni dovolila poroke. ESČP v tej razsodbi pravice do poroke ni omejilo zgolj na zvezo partnerjev različnih spolov, so pa ugotovili, da konvencija držav podpisnic ne zavezuje k omogočanju porok istospolnih partnerjev, zato so odločitev o poroki pritožnikov prepustili državi.
Odločitev o porokah istospolnih parov je ESČP prepustilo državam članicam tudi denimo v tožbi istospolne osebe proti Finski leta 2014, v tožbi šestih italijanskih državljanov proti Italiji leta 2015 in v tožbi francoskega para, ki je Francijo tožil leta 2007. ESČP je razsodilo leta 2016 in v sodbi poudarilo, da je poroka istospolnih parov v Franciji uzakonjena od leta 2013, zato se par lahko poroči v skladu z nacionalnimi predpisi.
Po zadnjih podatkih ameriške nevladne organizacije Human Rights Campaign je poroka istospolnih partnerjev dovoljena v 32 državah, med katerimi je 18 članic Sveta Evrope. Po njihovih podatkih je Slovenija ena izmed 10 držav, kjer so poroke istospolnih dovoljene po odločitvi sodišča.
V službi za odnose z javnostmi ESČP trditve Jerajeve niso želeli komentirati.
V stranki SDS naših ugotovitev niso želeli komentirati.
SKLEP
Poslanka SDS Alenka Jeraj je 26. septembra na drugi redni seji državnega zbora trdila, da 12. člen evropske konvencije o človekovih pravicah zakonsko zvezo omejuje na skupnost moškega in ženske.
Po 12. členu konvencije, ki jo je podpisalo vseh 46 članic Sveta Evrope, imajo moški in ženske primerne starosti pravico do poroke in ustvarjanja družine skladno z državno zakonodajo, vendar konvencija zakonske zveze ne opredeljuje kot zvezo med moškim in žensko.
Pravico do poroke je evropsko sodišče za človekove pravice, ki odloča o pritožbah posameznikov zaradi nespoštovanja pravic iz konvencije o človekovih pravicah, prvič obravnavalo leta 2010. V razsodbi pravice do poroke ni omejilo zgolj na zvezo partnerjev različnih spolov, odločitev o poroki istospolnih parov pa so skladno s konvencijo prepustili državi podpisnici. Odločitev o poroki istospolnih partnerjev so državam članicam prepustili tudi v kasnejših razsodbah, denimo leta 2014, 2015 in 2016.
Trditev Alenke Jeraj, da evropska konvencija o človekovih pravicah zakonsko zvezo omejuje na skupnost moškega in ženske, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
