Dolgotrajna oskrba se za zdaj financira iz prispevkov in proračuna
Razkrinkavanje.si
—
Novinarji Razkrinkavanja.si so včeraj prvič preverjali verodostojnost trditev kandidatov, izrečenih na prvem predvolilnem soočenju na TV Slovenija.
Foto: MMC
Nataša Pirc Musar
»Zakon [o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše], v ozadju ni imel potrebnega financiranja.«
Zakon o dolgotrajni oskrbi predvideva financiranje z obveznim zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo.
Vendar prispevkov za to zavarovanje zakon ne določa, temveč je predvideno, da jih bo uredil poseben zakon, ki mora začeti veljati do konca junija 2025. Do takrat se dolgotrajna oskrba financira iz državnega proračuna ter iz dela prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V volilnem štabu Nataše Pirc Musar so odgovorili, da je bil zakon lani sprejet brez socialnega dialoga in ni, kot je normalno, že sam zagotovil natančnega sistemskega vira financiranja, ampak ga je preložil na naslednjo vlado. »Naštevanje virov financiranja v obdobju do zagotovitve sistemskega vira brez specifikacije ne pomeni prav veliko.«
Sprašujejo se še, kako to financiranje poteka in iz katerih virov, če ima pokojninska blagajna minus, zdravstvo pa se rešuje z dodatnimi proračunskimi sredstvi.
Trditev Nataše Pirc Musar označujemo za sivo cono.
Milan Brglez
»Kar je važno za sedanjo [referendumsko] ureditev, je, da mora predlagatelj zbrati tudi kvorum. ... To ni dopustno, če pogledamo ustavno ureditev, združevati te referendume.«
Pravnik in nekdanji direktor vladne službe za zakonodajo Janez Pogorelec je v prispevku v Pravni praksi leta 2014 menil, da bi bilo združevanje več referendumov nedopustno, ker bi organizatorji tako precej lažje dosegli kvorum.
Profesor za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc pa je julija za N1 menil, da združevanje referenduma in volitev ni nedopustno. Prakso je označil za dobrodošlo, saj bi tako na referendum prišlo več ljudi.
Ustavno sodišče o neustavnosti združevanja referenduma z volitvami ali drugim referendumom še ni odločalo.
Službo za odnose z javnostmi SD smo seznanili z ugotovitvami. Ko bomo prejeli odziv, ga bomo objavili.
Trditev Milana Brgleza uvrščamo v sivo cono.
Vladimir Prebilič
»Predsednik države je edina neposredno izvoljena funkcija v Republiki Sloveniji.«
Neposredno so izvoljeni tudi župani. Zakon o lokalni samoupravi v 42. členu določa, da jih na neposrednih tajnih volitvah izvolijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Vodja komuniciranja kandidata za predsednika države Vladimirja Prebiliča je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je šlo »za lapus«. Prebilič je želel povedati, da je to edina neposredno izvoljena funkcija na ravni države, »seveda pa so neposredno voljeni tudi župani, a gre za drugo raven, občinsko«.
Ker so v Prebiličevem volilnem štabu pojasnili, da se je zmotil, smo oceno ne drži spremenili v šlamparijo.
Projekt delno financira Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani. Mnenja, ugotovitve, sklepi ali napotki, izraženi v tem prispevku, so avtorjevi in ne izražajo nujno stališča ministrstva za zunanje zadeve.