Korist aspirina ob srčnem infarktu ni dokazana
Avtor: Eva Gračanin
TRDITVI
»Če se to zgodi [srčni infarkt], je treba takoj stopiti dva aspirina v ustih in ju popiti z malo vode.«
»Večina ljudi (okrog 60 %), ki so imeli srčni napad med spanjem, se sploh ni prebudila.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Kardiolog Peter Radšel je za Razkrinkavanje.si ocenil, da se srčni zastoj zgodi pri približno 10 odstotkih srčnih infarktov. Foto: pexels.com
Uporabnica facebooka je 28. novembra objavila zapis z navodili, kako ravnati ob srčnem infarktu. Med drugim je zapisala, da je treba, če se zbudimo iz spanja zaradi hude bolečine, v ustih takoj stopiti dva aspirina in ju popiti z malo vode. Ker človek v primeru infarkta ne čuti bolečine, večina ljudi, ki so imeli srčni napad med spanjem, umre, je dodala.
Njeno objavo je do konca redakcije na facebooku delilo več kot 1600 uporabnikov. Enako vsebino je leta 2016 na svojem spletnem mestu objavila zveza društev upokojencev Slovenije, objavljena pa je bila tudi na spletnih mestih društva U3 Sevnica in sevniške podružnice društva Šola zdravja.
Avtorji študije, leta 2010 objavljene v strokovni reviji Journal of Advanced Nursing, so raziskovali vzroke za zamudo pri začetku bolnišnične obravnave pacientov s srčnim infarktom. Navedli so tudi ustrezne ukrepe v primeru infarkta, med drugim klic nujne medicinske pomoči, jemanje tablet nitroglicerina, če so predpisane, in žvečenje aspirina.
Medtem so avtorji študije, leta 2018 objavljene v reviji The New England Journal of Medicine, ugotovili, da se z rednim jemanjem majhnih odmerkov aspirina kot načina za preprečevanje srčnega infarkta pri starejših ljudeh bistveno poveča tveganje za večje notranje krvavitve. Pri skupini, ki je prejemala aspirin, niso zaznali bistveno manjšega tveganja za srčno-žilne bolezni kot pri skupini, ki je prejemala placebo. Opozorili so tudi na morebitne stranske učinke, na primer redčenje krvi in večje tveganje za krvavitve in hemoragično možgansko kap.
Kardiolog Peter Radšel iz združenja kardiologov Slovenije je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da ob srčnem infarktu še vedno svetujejo zaužitje aspirina. Jemanje aspirina v primeru srčnega infarkta glede na raziskave ne škoduje, vendar pa zelo jasne koristi niso dokazane. Bolj kot jemanje aspirina je po njegovem mnenju pomemben čas, zato je treba ob simptomih čim prej poklicati nujno medicinsko pomoč.
Avtor študije, leta 2000 objavljene v reviji Journal of Scientific Exploration, poudarja, da preventivno jemanje aspirina zmanjšuje stopnjo smrtnosti pri ljudeh s povečanim tveganjem za srčni infarkt, vendar ima lahko škodljive stranske učinke, kot so želodčne težave in krvavitve.
Radšel je še opozoril, da je treba pri srčnem infarktu ločiti dve stanji – srčni infarkt in srčni zastoj. Če se srčni infarkt zgodi ponoči, huda bolečina bolnika zbudi iz spanja in lahko pokliče na pomoč. V prvih urah srčnega infarkta lahko nastanejo zapleti, denimo življenjsko nevarna aritmija, ki nenadoma ustavijo delovanje srca. Srčni zastoj se pojavi pri približno 10 odstotkih srčnih infarktov, je ocenil.
Z ugotovitvami smo seznanili uporabnico facebooka in organizacije, ki so objavile iste informacije. Urednik spletnega mesta združenja upokojencev je v odgovoru pojasnil, da se je združenju pridružil šele leta 2017 in nima informacij o starejših objavah. Avtorica objave na spletnem mestu društva U3 Sevnica pa je pojasnila, da je besedilo starejše kot pet let in temelji na literaturi in praksi izpred 40 let.
SKLEP
Uporabnica facebooka je 28. novembra objavila navodila, kako ravnati ob srčnem infarktu. Poudarila je, da je treba takoj zaužiti dva aspirina, in dodala, da se ob srčnem napadu človek ne prebudi iz spanja, zato večina ljudi, ki imajo srčni napad med spanjem, umre.
Kardiolog Peter Radšel iz združenja kardiologov Slovenije je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da ob srčnem infarktu še vedno svetujejo zaužitje aspirina, a dodal, da korist ni dokazana. Trditev, da je treba ob srčnem infarktu takoj zaužiti dva aspirina, je neutemeljena.
Radšel je še pojasnil, da ob srčnem infarktu človeka iz spanja zbudi huda bolečina, srčni zastoj pa se po njegovi oceni pojavi v desetini primerov. Trditev, da večina ljudi (okrog 60 %), ki imajo srčni napad med spanjem, umre, ne drži.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Vsebine portala sofinancira ministrstvo za kulturo.