Kövesijeva ni pisala komisiji le zaradi Škete
Avtorica: Žana Ernožnik
TRDITEV
»Kdo vam laže? Generalni državni tožilec. Kot so nam sporočili iz EK, je na podlagi njegovega manipuliranja Kövesijeva poslala pismo z grožnjo po zamrznitvi EU sredstev za Slovenijo. To potrjuje tudi sama v priloženem sporočilu za javnost.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik vlade Janez Janša je prepričan, da je pismo Draga Škete evropskemu državnemu tožilstvu o dogajanju v Sloveniji, ki bi lahko negativno vplivalo na delo tožilstva, manipulativno. Foto: Nebojša Tejić/STA
Premier Janez Janša je 2. februarja tvitnil, da so z evropske komisije sporočili, da je evropska glavna tožilka Laura Kövesi na podlagi manipuliranja generalnega državnega tožilca Draga Škete poslala pismo, v katerem je zagrozila z zamrznitvijo evropskih sredstev Slovenije.
»To potrjuje tudi sama v priloženem sporočilu za javnost,« je dodal Janša. Tvitu je pripel posnetek zaslona s sporočilom evropskega javnega tožilstva (EPPO) o Šketovem obisku v Luksemburgu, ki ga je to objavilo 27. januarja.
Tožilstvo je v njem navedlo, da je evropska tožilka Laura Kövesi Šketo v Luksemburg povabila »v kontekstu izjemno skrb vzbujajočega novinarskega poročanja o dogajanju, ki bi lahko vplivalo na učinkovito delovanje evropskega javnega tožilstva v Sloveniji«.
EPPO v sporočilu ni omenilo, da jim je Šketa predlagal zamrznitev evropskih sredstev za Slovenijo oziroma da se je strinjal s to možnostjo. Navedli so, da so udeleženci sestanka med drugim razpravljali o zaostanku pri imenovanju državnih tožilcev in proračunskih omejitvah.
Na EPPO so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so se v tem delu besedila navezovali na znižanje proračuna za slovensko državno tožilstvo, torej ne na omejevanje izplačila evropskih sredstev za Slovenijo.
Šketa Kövesijevi ni predlagal zamrznitve evropskih sredstev za Slovenijo, so poudarili. Na vprašanje, ali se je strinjal s takšnim predlogom, pa so odgovorili, da »to ni bilo v nobenem trenutku sestanka predmet razprave«.
Evropsko tožilstvo je v januarskem sporočilu za javnost še pojasnilo, da je glavna tožilka Laura Kövesi evropski komisiji poslala pismo »na podlagi razvoja dogodkov«, ki »priča o jasni in vztrajni nameri oviranja učinkovitosti kazenskega pregona goljufij v Sloveniji, vključno z davčnimi goljufijami, davčnimi utajami in korupcijo«.
V sporočilu za javnost so še navedli, da je Kövesijeva pismo evropski komisiji poslala skladno z evropsko uredbo o režimu pogojenosti za zaščito proračuna EU, ki med drugim določa, da je za ugotavljanje kršitev načel pravne države potrebna temeljita ocena evropske komisije.
Po tej uredbi mora komisija pri ocenjevanju položaja pravne države upoštevati informacije iz razpoložljivih virov in verodostojnih institucij, med drugim EPPO. »Evropska glavna tožilka sprejema odločitve na podlagi vseh razpoložljivih informacij,« so ob tem za Razkrinkavanje.si pojasnili na EPPO.
Zapisnik sestanka ni javen
V kabinetu predsednika vlade se niso odzvali na naše vprašanje, na katero sporočilo evropske komisije se je skliceval Janša, ko je trdil, da so z evropske komisije sporočili, da jim je Kövesijeva pismo poslala na podlagi manipuliranja generalnega državnega tožilca.
Janša je sicer 31. januarja, dva dni pred tvitom, v državnem zboru dejal, da »je generalni državni tožilec poslal v Bruselj pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje oziroma zamrznitev teh sredstev«.
Toda evropska glavna tožilka je zaskrbljenost nad škodljivimi spremembami za delo slovenskega državnega tožilstva izrazila že lani decembra, potem ko je obiskala Slovenijo, torej že preden ji je Šketa poslal pismo, so pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu v javno objavljenem sporočilu.
Šketo je Kövesijeva v tem mesecu tudi prosila, naj jo pisno seznani z ukrepi, ki bi lahko vplivali na samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva, kar je storil v že omenjenem pismu, ki ga je vrhovno državno tožilstvo tudi javno objavilo.
V njem je denimo opozoril na zaostanke pri imenovanju državnih tožilcev, na kar je evropska komisija opozorila že julija 2021, v poročilu o stanju vladavine prava v Sloveniji. Opozoril je tudi na več predlaganih zakonskih sprememb, ki bi lahko negativno vplivale na delo tožilcev.
Evropske finančne interese je Šketa v pismu omenil le v povezavi s tedaj aktualnim predlogom zakona o dopolnitvi kazenskega zakonika, ki je predvideval skrajšanje rokov zastaranja pri pregonu kriminala. Ocenil je, da bi predlog lahko preprečil učinkovit pregon kriminalnih dejanj, posredno pa bi lahko vplival na znižanje standardov zaščite nacionalnih in evropskih finančnih interesov, kar bi bilo v nasprotju s pogodbo o delovanju EU.
Predlog zakona so poslanci 31. januarja, na predlog strank koalicije KUL in skupine nepovezanih poslancev, umaknili z dnevnega reda.
Na EPPO so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da bi sprejetje predlagane zakonske dopolnitve pomenilo de facto amnestijo za številne primere goljufije, povezane z evropskimi sredstvi. Pripomnili so še, da se Kövesijeva zaveda, da je slovenski parlament predlog konec januarja umaknil z dnevnega reda tedanje seje, kar pa ne pomeni, da se je razprava o tem predlogu končala.
Na evropski komisiji so na vprašanje Razkrinkavanja.si, ali so komu sporočili, da je pismo Kövesijeve o možnosti zamrznitve sredstev za Slovenijo temeljilo na predlogu ali besedah Škete, odgovorili, da jih je Kövesijeva zgolj obvestila o Šketovem pismu z 20. januarja, ki je zadevalo razmere na slovenskem državnem tožilstvu. Na vnovično vprašanje, ali je komisija komu sporočila, da je pismo evropske glavne tožilke o možnosti zamrznitve sredstev za Slovenijo temeljilo na predlogu ali besedah Škete, niso odgovorili.
EPPO smo prosili za kopijo pisma, ki ga je Kövesijeva naslovila na evropsko komisijo, in za uradni zapisnik sestanka v Luksemburgu. V obeh primerih so nas zavrnili, pri čemer so za pismo dejali, da njegove vsebine ne bodo razkrivali, ker je bilo naslovljeno na komisijo, zapisnik sestanka pa ni informacija javnega značaja, so dodali.
Na vprašanje, ali je mogoče, da je Janša kljub temu, da ni šlo za javno informacijo, pridobil zapisnik sestanka, so na EPPO odgovorili, da ni.
V kabinetu predsednika vlade se niso odzvali na prošnjo za komentar naših ugotovitev. Objavili ga bomo, če ga prejmemo.
SKLEP
Predsednik vlade Janez Janša je 2. februarja tvitnil, da so z evropske komisije sporočili, da je evropska glavna tožilka Laura Kövesi na podlagi manipuliranja slovenskega generalnega državnega tožilca Draga Škete poslala pismo z grožnjo o zamrznitvi evropskih sredstev za Slovenijo.
V kabinetu predsednika vlade niso pojasnili, na katero sporočilo evropske komisije se je pri tem skliceval. Je pa Janša dva dni pred tvitom v državnem zboru dejal, da je Šketa v Bruselj poslal pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje oziroma zamrznitev teh sredstev.
Evropska glavna tožilka je zaskrbljenost nad škodljivimi spremembami za delo slovenskega državnega tožilstva izrazila že decembra, več kot mesec dni prej, preden je Šketa na evropsko javno tožilstvo (EPPO) poslal pismo. V njem je denimo opozoril na zaostanke pri imenovanju državnih tožilcev, na kar je evropska komisija opozorila že julija 2021 v poročilu o stanju vladavine prava.
Poleg tega je glavna tožilka Kövesijeva po pojasnilih EPPO evropski komisiji poslala pismo »na podlagi razvoja dogodkov«, ki priča o jasni nameri oviranja učinkovitosti kazenskega pregona goljufij v Sloveniji.
Toda EPPO Razkrinkavanju.si ni poslalo kopije pisma, ki ga je Kövesijeva poslala evropski komisiji, saj je pismo naslovljeno na evropsko komisijo in vsebine ne razkrivajo.
Z evropske komisije so sporočili, da jih je Kövesijeva zgolj obvestila o Šketovem pismu o razmerah na slovenskem državnem tožilstvu, Janševe trditve, da so s komisije sporočili, da je Kövesijeva svoje pismo z grožnjo o zamrznitvi evropskih sredstev za Slovenijo poslala na podlagi Šketovih besed, pa niso izrecno zanikali.
Trditev, da je evropska komisija sporočila, da je Kövesijeva pismo o možnosti zamrznitve evropskih sredstev za Slovenijo poslala na podlagi Šketovega manipuliranja, skladno z dostopnimi informacijami označujemo za neutemeljeno.
Janša je v tvitu dodal, da je Kövesijeva v sporočilu za javnost tudi sama potrdila, da se je za pismo z grožnjo o zamrznitvi sredstev za Slovenijo odločila na podlagi Šketovih trditev.
V sporočilu evropskega javnega tožilstva (EPPO) o Šketovem obisku ne piše, da je Kövesijeva pismo z grožnjo o zamrznitvi evropskih sredstev za Slovenijo poslala na podlagi trditev generalnega državnega tožilca.
Na EPPO so ob tem poudarili, da na sestanku o tej možnosti sploh niso razpravljali in da je Kövesijeva sklenila o primeru obvestiti evropsko komisijo na podlagi vseh razpoložljivih informacij, denimo poročila o stanju pravne države v Sloveniji in pregleda stanja na področju pravosodja v EU.
Trditev, da evropska glavna tožilka v sporočilu za javnost tudi sama potrjuje, da se je odločila na podlagi Šketovih trditev, ne drži.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.