Švicarski mediji niso »prepuščeni trgu«
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
»Švicarji ne dajo javnega denarja za medije. Zakon, po katerem bi časopisi in TV postaje dobili sredstva iz proračuna, so na današnjem referendumu volivci gladko zavrnili in medije prepustili trgu.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Švicarji so 13. februarja na referendumu zavrnili zakon o paketu ukrepov v korist medijev, s katerim bi tamkajšnji mediji v zasebni lasti prejeli dodatnih 128 milijonov frankov javnih sredstev na leto. Foto: Unsplash
»Švicarji ne dajo javnega denarja za medije. Zakon, po katerem bi časopisi in TV postaje dobili sredstva iz proračuna, so na današnjem referendumu volivci gladko zavrnili in medije prepustili trgu,« je 13. februarja tvitnila Špela Rotar, svetovalka ministra brez listnice Zvonka Černača.
Rotarjeva se je sklicevala na prispevek švicarskega portala Neue Zürcher Zeitung, v katerem so poročali, da so volivci na referendumu 13. februarja zavrnili zakon, s katerim sta zvezni svet in parlament nameravala lokalnim časopisom, spletnim medijem ter radijskim in televizijskim postajam nameniti sredstva v višini 150 milijonov frankov (142,6 milijona evrov).
Švicarski zvezni svet je leta 2019 predlagal zakon o paketu ukrepov v korist medijev, namenjen za pomoč zasebnim medijem, ki so se jim zmanjšali prihodki od oglaševanja. Parlament ga je sprejel junija lani, nato pa je bil v zvezi z njim razpisan referendum, na katerem so 13. februarja volivci predlog zakona s 54,6 odstotka glasov proti zavrnili.
Po podatkih, ki jih je zvezni svet objavil na spletnem mestu, bi mediji v zasebni lasti s sprejetjem predlaganega zakona prejeli dodatnih 128 milijonov frankov (121,7 milijona evrov) na leto. Od tega bi bilo 100 milijonov frankov (95,1 milijona evrov) proračunskih sredstev, preostanek pa bi dobili iz sredstev, zbranih s prispevki za javni radio in televizijo.
Kot švicarski zvezni svet pojasnjuje na uradnem portalu, so do teh sredstev upravičeni le zasebni mediji, ki zlasti poročajo o političnih, poslovnih in družbenih temah, pomembnih za švicarsko javnost.
Zvezni svet zasebne medije že financira iz proračuna, s 50 milijoni frankov (48 milijoni evrov) na leto.
Po zveznem zakonu o radiu in televiziji so švicarski mediji v zasebni lasti upravičeni tudi do deleža sredstev, zbranih s prispevki za radio in televizijo. Večina teh je sicer namenjena za švicarsko javno radiotelevizijo.
Po podatkih zveznega urada za komuniciranje 58 zasebnih medijev na leto prejme 81 milijonov frankov (77 milijonov evrov) oziroma šest odstotkov sredstev, zbranih s prispevki za radio in televizijo. Če bi volivci na referendumu potrdili sprejeti zakon, bi mediji v zasebni lasti po novem na leto prejemali do 109 milijonov frankov (103,7 milijona evrov), zbranih s prispevki.
Prispevek za radio in televizijo sicer plačujejo vsa gospodinjstva in podjetja, ki ustvarijo več kakor 500 tisoč frankov prometa. Letni prispevek za zasebna gospodinjstva je 335 frankov (318,5 evra), za kolektivna gospodinjstva, kot so domovi za starejše in bolnišnice, pa 670 frankov (637 evrov).
Ministrstvo brez listnice smo soočili z ugotovitvami Razkrinkavanja.si. Ko dobimo njegov odziv, ga bomo objavili.
SKLEP
Špela Rotar, svetovalka ministra brez listnice Zvonka Černača, je 13. februarja tvitnila, da Švicarji za medije ne dajejo javnega denarja. Dodala je, da so tistega dne na referendumu zavrnili zakon, po katerem bi časopisi in televizijske postaje dobili proračunska sredstva, s čimer so medije prepustili trgu.
Švicarji so na referendumu s 54,6 odstotka glasov proti zavrnili zakon, s katerimi je tamkajšnji zvezni svet nameraval zasebnim medijem zagotoviti dodatna finančna sredstva. S sprejetjem predlaganega zakona bi namreč prejeli do 128 milijonov frankov (121,7 milijona evrov) na leto več.
Po trenutni zakonodaji švicarski mediji v zasebni lasti na leto dobijo 50 milijonov frankov (47,5 milijona evrov) z državnimi subvencijami za dostavo tiskanih medijev. Poleg tega dobijo do šest odstotkov sredstev, zbranih s prispevkom za radio in televizijo, ki ga plačujejo vsa gospodinjstva in večja podjetja.
Trditev Rotarjeve, da Švicarji medijem ne dajejo javnega denarja, ne drži.
Švicarji so na referendumu res zavrnili zakon, ki bi koristil zasebnim medijem, toda ti so že po trenutni zakonodaji financirani iz proračuna prek subvencije in deleža prispevkov. Niso jih torej prepustili trgu.
Trditev Rotarjeve, da so Švicarji zavrnili zakon, po katerem bi časopisi in televizijske postaje dobili sredstva iz proračuna, s čimer so jih prepustili trgu, delno drži. Po metodologiji Razkrinkavanja.si smo jo označili za sivo cono.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
