Krave molznice lani niso dale manj mleka
Avtorica: Petra Jerič
TRDITEV
»Zabeležen je upad mlečnosti in praznjenje hlevov, kar kaže na resnost situacije, ki lahko privede do zmanjšanja samooskrbe s kakovostnimi kmetijskimi izdelki.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih statističnega urada se je število kmetij, ki redijo krave molznice, leta 2020 glede na 2010 prepolovilo. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Portal Spodnje Podravje je 7. novembra povzel poslansko vprašanje poslanca SDS Andreja Kosija, ki ga je dan prej naslovil na vlado. Portal je komentiral, da sta zabeležena upad mlečnosti in praznjenje hlevov, kar »lahko privede do zmanjšanja samooskrbe s kakovostnimi kmetijskimi izdelki«.
Ne poslanec ne avtor prispevka na portalu nista opredelila vrste mleka, obdobja primerjave in vira podatkov. Tega nista pojasnila niti za Razkrinkavanje.si.
Lani je sicer prireja kravjega mleka, to je količina namolzenega kravjega mleka v enem letu, po podatkih statističnega urada (Surs) predstavljala 99,6 odstotka prireje vsega mleka na kmetijskih gospodarstvih.
Mlečnost je podatek o načrpanem mleku v kilogramih, deljen s številom krav, v enem letu. Izračun iz poročila kmetijskega inštituta o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2022 kaže, da je povprečna mlečnost lani po začasnih podatkih znašala 6,7 tone mleka na kravo molznico, kar je 5,1 odstotka več kot leta 2021 in 19,2 odstotka več kot leta 2012.
Prireja kravjega mleka se je leta 2022 v primerjavi z letom prej zmanjšala za 2,3 odstotka. Na statističnem uradu so za Razkrinkavanje.si ocenili, da je bila lanska prireja mleka dokaj podobna prejšnjim letom, letos pa bi se lahko zmanjšala. Slovenija je po podatkih Eurostata do vključno septembra letos v primerjavi z enakim obdobjem lani četrta med državami EU z največjim upadom zbranega kravjega mleka.
Klemen Potočnik, predstojnik katedre za znanosti o rejah živali na ljubljanski biotehniški fakulteti, je za Razkrinkavanje.si ocenil, da bosta mlečnost in prireja kravjega mleka letos verjetno slabši kot lani. »Vzroka sta zmanjšano število molznic in neugodne razmere za pridelavo kakovostne krme ob uničenju velikih količin krme v letošnjih ujmah.«
Portal je v prispevku še pavšalno trdil, da kmetje praznijo hleve, vendar vrste hlevskih živali, na katere se je nanašala trditev, ni opredelil. Iz prispevka gre sklepati, da trditev zadeva krave.
Po podatkih Sursa se je število krav molznic lani v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za 7,7 odstotka, v primerjavi z letom 2012 pa za 16,1 odstotka.
Potočnik je na vprašanje, ali upad mlečnosti in praznjenje hlevov vplivata na samooskrbo, odgovoril: »Vsekakor. Zlasti se tveganje za samooskrbo povečuje z upadanjem števila rej, ki se ukvarjajo s prirejo mleka.« Opozoril je še, da bo ob nadaljnjem zmanjšanju rej začela upadati tudi skupna prireja.
V Sloveniji je po njegovi oceni vse manj kmetov za prirejo mleka v trenutnih tržnih razmerah, ko država na kmete pritiska z vse več birokratskimi opravili in nadzorom, zakonodaja na področju zaščite živali pa se zaostruje. Vse to poklic živinorejca dela vse manj priljubljenega, trgovcem pa omogoča, da manjšo kupno moč kompenzirajo z uvozom cenene hrane.
Potočnik je še dodal, da je reja krav molznic ena najbolj delovno intenzivnih in tehnološko zahtevnih živinorejskih panog, odkupne cene mleka pa ne pokrivajo niti stroškov prireje. Pravi, da so imeli rejci lani zaradi nizkih odkupnih cen in drage krme samo dve možnosti – kratkoročno rešitev, da čredo in krmo prodajo, ali da čredo zmanjšajo in z minimalnim dokupom krme preživijo do naslednje košnje. Ker manjše reje težje investirajo v izboljšano tehnologijo, »so prisiljene opustiti rejo ali pa čredo povečati in prevzeti tveganja financiranja investicije«.
Portal Spodnje Podravje smo seznanili z ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
S K L E P
Portal Spodnje Podravje je poročal, da je neimenovani državni organ oziroma vir podatkov zabeležil upad mlečnosti in praznjenje hlevov. Avtor prav tako ni opredelil vrste mleka in obdobja primerjave.
Lani je povprečna mlečnost po začasnih podatkih iz poročila kmetijskega inštituta o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva znašala 6668 kilogramov mleka na kravo molznico, kar je 5,1 odstotka več kot leta 2021 in 19,2 odstotka več kot leta 2012.
Trditev portala, da je »zabeležen« upad mlečnosti, ne drži.
Portal je še trdil, da je bil zabeležen trend praznjenja hlevov, pri čemer pa ni navedel ne vira tega podatka ne vrste hlevskih živali. Tako je bilo mogoče zgolj sklepati, da gre za krave. Po podatkih Sursa se je število krav molznic lani glede na leto 2021 zmanjšalo za 7,7 odstotka, v primerjavi z letom 2012 pa za 16,1 odstotka.
Trditev portala, da je zabeležen trend praznjenja hlevov, je neutemeljena. Trditev ni podprta z dovolj podatki, informacijami in dejstvi.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).