Lani rekordno črpanje evropskih sredstev ni bilo neobičajno
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
V lanskem letu smo na letnem nivoju počrpali največ sredstev EU v okviru obstoječe finančne perspektive.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Zvonko Černač, minister brez listnice za razvoj in kohezijsko politiko EU, se je na facebooku pohvalil z grafom, ki kaže, da je Slovenija v letu 2020 počrpala največ evropskih sredstev v okviru finančne perspektive za obdobje 2014–2020. Foto: Nebojša Tejić/STA
Kljub epidemiji smo dosegli najboljši rezultat v okviru obstoječe finančne perspektive, je 6. februarja na svojem facebook profilu objavil Zvonko Černač, minister brez listnice, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Delil je tudi graf z naslovom: »V lanskem letu smo na letnem nivoju počrpali največ EU sredstev v okviru obstoječe finančne perspektive.«
Po podatkih v grafu Slovenija v prvih dveh letih zadnje finančne perspektive, v letih 2014 in 2015, sploh ni dobila sredstev, od vključno 2016. do 2020. pa jih je vsako leto dobila več, tako da je lani počrpala največ.
S tem se ujemajo podatki o črpanju kohezijskih sredstev, ki so jih Razkrinkavanju.si poslali iz vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko, in sicer da je Slovenija lani počrpala 485 milijonov evrov kohezijskih sredstev. V celotni finančni perspektivi za obdobje 2014–2020 je počrpala več kot 1,5 milijarde evrov, še kažejo podatki službe.
Podatki v grafu, ki ga je na facebooku objavil minister Černač, se sicer nanašajo zgolj na sredstva iz treh od petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, iz katerih države članice v okviru finančnih perspektiv prejemajo sredstva (za regionalni razvoj, socialnega sklada in kohezijskega sklada).
Prejemki Slovenije od EU, prikazani v infografiki, so v Černačevi pristojnosti. Ti trije skladi po podatkih evropske komisije predstavljajo približno 80 odstotkov Sloveniji namenjenih sredstev iz zadnje finančne perspektive.
Slovenija je v okviru finančne perspektive 2014–2020 v primerjavi s prejšnjimi leti res največ evropskih sredstev pridobila lani. Toda glede na podatke službe o črpanju evropskih kohezijskih sredstev za zadnji dve finančni perspektivi to ni nenavadno.
V okviru finančne perspektive za obdobje 2007–2013 je denimo 14 odstotkov vseh sredstev, ki jih je država prejela v tej perspektivi, počrpala v prvih dveh letih. V pravkar končani perspektivi 2014–2020 pa prvi dve leti sploh ni črpala evropskih sredstev, saj je v tem času še prejemala sredstva iz prejšnje perspektive.
Država je sicer v obeh obdobjih iz leta v leto počrpala več denarja, največ ob koncu perspektive.
Članice EU lahko sicer po pravilih evropske komisije dogovorjena sredstva črpajo tudi še tri leta po koncu tekočega finančnega obdobja. Slovenija je po podatkih službe za kohezijo sredstva iz finančne perspektive 2007–2013 črpala še v letu 2015, iz perspektive 2014–2020 pa jih bo lahko prejemala še leta 2023.
Običajno največ počrpamo ob koncu perspektive
Tudi v vladni službi za kohezijo so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da se »dinamika koriščenja evropskih sredstev stopnjuje po letih«.
Poudarili so, da se črpanje navadno ne začne takoj na začetku finančne perspektive, saj morajo evropski parlament, komisija in svet najprej sprejeti zakonodajo in smernice za evropski proračun in razdeljevanje sredstev, nato pa mora programsko podlago za črpanje pripraviti še država članica. Pred pošiljanjem zahtevka za izplačilo denarja mora država članica z evropsko komisijo uskladiti še partnerski sporazum in operativne programe za izvajanje.
Večina kohezijskih sredstev je na voljo prek javnih razpisov ministrstev, pri čemer izbrani projekti sredstva prejemajo postopoma, glede na opravljeno delo, ki se sprva financira iz državnega proračuna, država pa nato v Bruselj pošlje zahtevke za povračilo sredstev. Zaradi vseh postopkov in zahtev, ki morajo biti izpolnjene, preden članicam izplačajo sredstva, jih Slovenija največ počrpa v drugi polovici programskega obdobja, so pojasnili v vladni službi za kohezijo.
»Nič nenavadnega ni, da je na začetku finančne perspektive črpanja sredstev zelo malo ali pa ga sploh ni, potem pa se skoncentrira ob koncu perspektive in v letih po njem,« je za Razkrinkavanje.si dejal profesor za mednarodne finance na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak.
V prvi vrsti je takšna časovna porazdelitev posledica črpanja sredstev iz evropskega sistema, saj so dokumenti EU, na podlagi katerih lahko države pripravijo programe, običajno sprejeti prepozno. Tako imajo države članice premalo časa za pripravo programov in njihovo usklajevanje z evropsko komisijo, zaradi česar sredstev ne morejo črpati že na začetku finančnega obdobja.
Slovenija v dogovarjanju z evropskimi institucijami, denimo z evropsko komisijo, nima veliko moči za pospeševanje postopkov, bi pa postopke in črpanje evropskih sredstev lahko izboljšala na drugih področjih, meni Mrak. Imamo namreč »relativno zapleten sistem za črpanje sredstev«, ki ga za vsako finančno perspektivo oblikujemo na novo, tako da je vsakič znova še bolj kompleksen.
Slovenski sistem za črpanje evropskih sredstev je po njegovem mnenju zelo kompleksen, tudi zaradi politične realnosti vlad z več koalicijskimi partnerji, ki hočejo drug drugega nadzirati pri črpanju kohezijskih sredstev. Ta so namreč pomemben finančni vir za doseganje gospodarsko-političnih ciljev, je dejal.
Slovenija bi lahko hitrost črpanja, pravi, izboljšala predvsem z debirokratizacijo notranjih postopkov, in sicer tako, da se ti ne bi po nepotrebnem spreminjali z vsako perspektivo, saj to otežuje delo tako državni upravi kot prijaviteljem na razpise.
Dodal je, da je Černačeva izjava sicer točna, a se s tem, da je Slovenija v zadnjem letu počrpala največ sredstev v okviru minule finančne perspektive, ni za hvaliti, saj je to glede na rezultate drugih držav članic in na rezultate Slovenije v prejšnjih perspektivah povsem običajno in logično.
Črpanje lani drugačno zaradi epidemije
Po Mrakovi oceni je epidemija novega koronavirusa na črpanje evropskih sredstev vplivala negativno, saj so se lani spomladi ustavile nekatere gospodarske dejavnosti, od katerih je bilo odvisno pridobivanje sredstev.
Da je epidemija zaradi omejitev številnih dejavnosti v začetku lanskega leta upočasnila izvajanje programov in projektov, so sporočili tudi z vladne službe za kohezijo. Pojasnili so, da so po maju zaostanek v letnem koriščenju sredstev nadomestili.
Tako so morala ministrstva, vključena v izvajanje evropske kohezijske politike, po sklepu vlade pripraviti predloge za prerazporeditev sredstev v okviru proračuna za leto 2020 v ukrepe, povezane z reševanjem posledic epidemije.
Prerazporejanje sredstev je evropska komisija omogočila z ukrepi, po katerih države članice lahko še neporabljena sredstva kohezijske politike porabijo kot odziv na epidemijo covida-19.
Na evropski komisiji so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so med pandemijo za lažje črpanje kohezijskih sredstev državam članicam omogočili pridobivanje sredstev pod manj strogimi pogoji in pravili, kot je bilo to doslej. Poleg tega lahko od lanskega februarja sredstva zadnje finančne perspektive črpajo za nazaj, če gre za povračilo stroškov neposrednega reševanja koronavirusne krize.
Dodali so, da je Slovenija s pomočjo fleksibilnih pravil in pobude za odziv na koronavirus v okviru sklada za razvoj in socialnega sklada namenila 275 milijonov evrov.
Na spletnem mestu evropske komisije so lani pojasnili, da je do sredine lanskega decembra 25 držav članic vložilo 239 dopolnil k programom črpanja kohezijskih sredstev, komisija pa je prilagodila in olajšala notranje postopke, da bi omogočila hitrejše odločanje o predlogih. »Vse države članice imajo od teh ukrepov avtomatične koristi, ne glede na to, ali so predložile dopolnila ali ne,« so dodali.
Podatki evropske komisije o napredku pri črpanju evropskih sredstev kažejo, da je Slovenija v finančni perspektivi 2014–2020 po načrtovanju programov in porabi denarja ves čas blizu povprečja EU.
Poleg Slovenije so blizu evropskega povprečja tudi Češka, Ciper in Madžarska, kažejo podatki evropske komisije. Pri črpanju evropskih sredstev so v zadnjem finančnem obdobju najuspešnejše Finska, Irska, Avstrija in Luksemburg, med najmanj uspešnimi državami pa so Španija, Slovaška, Italija, Danska in Bolgarija.
V vladni službi za kohezijo so v odzivu na ugotovitev, da se je minister Černač pohvalil z običajnim črpanjem sredstev, zapisali, da »koriščenje sredstev poteka v več fazah, v katere so vključeni različni deležniki«. Dodali so, da so izplačila sredstev iz državnega proračuna le ena od faz koriščenja kohezijskih sredstev.
SKLEP
Zvonko Černač, minister brez listnice za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je 6. februarja na facebooku objavil, da je Slovenija kljub epidemiji dosegla najboljši rezultat v okviru zadnje finančne perspektive. Delil je tudi graf z naslovom, da je Slovenija lani počrpala največ sredstev EU v okviru obstoječe finančne perspektive.
Grafični prikaz v ministrovi objavi je zadeval podatke vladne službe za razvoj in kohezijo, po katerih je Slovenija v okviru finančne perspektive 2014–2020 počrpala 1587 milijonov evrov. Pri tem prvi dve leti perspektive ni počrpala nič, leta 2020 pa je prejela največ sredstev, in sicer 485 milijonov evrov.
Tako kot v finančnem obdobju 2014–2020 je Slovenija tudi v obdobju 2007–2013 iz leta v leto počrpala več denarja. Tudi takrat je v primerjavi s prejšnjimi leti v okviru perspektive največ sredstev počrpala leta 2015. Po pravilih evropske komisije lahko države dogovorjena sredstva sicer črpajo še tri leta po uradnem koncu perspektive.
Na vladni službi za kohezijo so pojasnili, da se dinamika črpanja evropskih sredstev stopnjuje po letih perspektive. Črpanje se navadno ne začne na začetku finančne perspektive, zaradi vseh postopkov, ki jih morajo posamezne članice in EU izvesti pred začetkom črpanja, so dodali.
Tudi po oceni profesorja za mednarodne finance Mojmirja Mraka je običajno, da država članica največ sredstev počrpa na koncu finančne perspektive.
Dejal je, da je Černačeva izjava sicer točna, a se s črpanjem ni za hvaliti, saj je to glede na rezultate drugih držav članic in na rezultate Slovenije v prejšnjih perspektivah povsem običajno in logično.
Po Mrakovi oceni je epidemija negativno vplivala na črpanje sredstev zaradi začasne ustavitve nekaterih gospodarskih dejavnosti.
Tudi na vladni službi za kohezijo so pojasnili, da je lanska ustavitev številnih dejavnosti upočasnila črpanje sredstev, kar pa so nadoknadili. Lani so tako prerazporedili že dodeljena kohezijska sredstva. K takšnemu prerazporejanju je države članice spodbudila evropska komisija, ki je prilagodila in olajšala postopke potrjevanja dopolnil k načrtom črpanja v posamezni državi članici.
Izjava ministra Zvonka Černača, da je Slovenija lani kljub epidemiji v okviru finančne perspektive 2014–2020 počrpala največ sredstev na letni ravni, je sicer točna, a je izpustil dejstvo, da ni neobičajno, da države v zadnjem letu finančne perspektive počrpajo največ sredstev.
Prav tako je pandemija covida-19 slabo vplivala na črpanje sredstev: negativno zaradi začasne ustavitve nekaterih gospodarskih dejavnosti, od katerih je odvisno črpanje, pozitivno pa, ker je evropska komisija prilagodila postopke in državam omogočila, da za odziv na epidemijo prerazporedijo in pod manj strogimi pogoji počrpajo še neporabljena kohezijska sredstva. Černač je v objavi izpustil tudi to.
Gre torej za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, ki so pomembne za pravilno razumevanje konteksta, zato trditev ministra Zvonka Černača označujemo za pristransko.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.
Projekt EUformatorka poteka v sodelovanju z Evropsko komisijo – Predstavništvom v Sloveniji. Stališča, izražena v posameznem prispevku, ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske komisije.