Lažna zdravnica trži neregistrirano zdravilo
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITVI
»Pavla Rajher je specialistka na ljubljanski območni dermatološki kliniki in je ekskluzivno za nas odgovorila na vprašanja.«
»Ljudje v povprečju živijo še 15 let po okužbi z glivicami. 61 odstotkov okuženih umre v 10 letih.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
si2.clavosan.cc
Izmišljena zdravnica je pri oglaševanju neregistriranega zdravila proti glivicam vzbujala dvom o usposobljenosti slovenskih zdravnikov in o učinkovitosti registriranih zdravil proti glivicam. Foto: Unsplash
»Ljudje v povprečju živijo še 15 let po okužbi z glivicami. 61 odstotkov okuženih umre v 10 letih,« so neznani avtorji trdili v oglasu za domnevno zdravilo proti glivicam clavosan, na katerega nas je opozoril bralec.
V oglasu je na vprašanja o potencialno smrtni nevarnosti glivic na nohtih in sredstvu proti glivicam, ki naj bi bilo učinkovitejše od drugih, odgovarjala »specialistka na ljubljanski območni dermatološki kliniki Pavla Rajher«.
V Sloveniji ni območnih dermatoloških klinik. V Ljubljani je dermatovenerološka klinika, ki deluje v okviru univerzitetnega kliničnega centra (UKC). Tam so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da oseba z imenom Pavla Rajher ni zaposlena na UKC Ljubljana in da je med dermatologi v Sloveniji ni.
Poleg tega po podatkih baze slovenskih imen in priimkov pri statističnem uradu (Surs) v Sloveniji ni oseb z imenom Pavla Rajher.
Fotografija, na kateri naj bi bila Pavla Rajher, je fotografija zdravnice, ki jo ponujajo na eni od platform za nakup simboličnih fotografij, je pokazalo spletno orodje za preverjanje izvora fotografij TinEye.
Lažna zdravnica je v oglasu med drugim trdila, da več kot polovica osebja v »njeni bolnišnici« nima ustreznih kvalifikacij, zato dvomi o njihovi sposobnosti diagnosticiranja in zdravljenja glivičnih okužb. »Večkrat bi ljudje storili bolje, če bi ostali doma, kot pa da se zdravijo pri javnem zdravniku,« je trdila.
Predstojnik oddelka za kožne in spolne bolezni na UKC Maribor in član razširjenega strokovnega kolegija za dermatovenerologijo Bogomir Marko Pij je v odzivu na te trditve za Razkrinkavanje.si poudaril, da imajo vsi zdravniki dermatovenerologije v Sloveniji ustrezno strokovno izobrazbo in opravljen specialistični izpit.
Glivične okužbe nohtov niso smrtno nevarne
»Glivične okužbe nohtov niso nevarna bolezen,« je Pij odgovoril na vprašanje, ali so glivice res tako nevarne, da 61 odstotkov okuženih umre v desetih letih, kot so trdili v oglasu. Dodal je, da so sicer možni zapleti, ki minimalno poslabšajo kakovost življenja, nikakor pa nimajo vpliva na povečano umrljivost.
Zapleti z glivičnimi okužbami nohtov lahko povečajo umrljivost v zelo redkih primerih bolnikov s sladkorno boleznijo ter imunskimi pomanjkljivostmi, je še pojasnil.
»Ljudem svetujemo, naj ne zaupajo oglasom, kakršen je ta, o katerem ste nas obvestili, saj gre za zavajajoče oziroma neresnične trditve,« so sporočili z javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki je odgovorna za nadzor nad oglaševanjem zdravil.
Po njihovi oceni gre za spletno goljufijo, ki se pojavlja na večjem številu spletnih mest. Zapisali so, da v takih primerih identificirajo skrbnike strežnikov, na katerih so oglasi, in jih pozovejo k odstranitvi.
Na JAZMP pričakujejo, da se bodo nekateri upravljavci strežnikov na njihovo posredovanje odzvali hitro, nekateri pa ne, hkrati pa bodo verjetno oglase preselili tudi k drugim ponudnikom spletnih gostovanj.
Domeno spletnega mesta z oglasom za clavosan, si2.clavosan.cc, je julija 2021 registriralo ciprsko podjetje za registracijo domen Danesco Trading. Isto podjetje je registriralo tudi domeno spornega oglasa za neregistrirano zdravilo za holesterol, o katerem smo poročali novembra lani. Takrat so nam z JAZMP sporočili, da so registrarju Danesco Tradingu poslali zahtevo, naj oglas za neregistrirano zdravilo proti holesterolu odstrani s spleta, vendar tega ni storil.
Tudi sredstvo proti glivicam clavosan v Sloveniji nima dovoljenja za promet. Poleg tega v nasprotju s pravilnikom o izdaji zdravil prek medmrežja prodajalec clavosana nima ustreznega dovoljenja ministrstva za zdravje. Uporabniki lahko seznam prodajalcev z dovoljenjem najdejo na spletnem mestu ministrstva ali pa jih prepoznajo po posebnem piktogramu.
Kupci lahko nasvete za varno nakupovanje zdravil prek spleta dobijo v publikaciji evropske komisije, napotke za prepoznavanje sumljivih spletnih trgovin pa je na spletnem mestu Varni na internetu objavil nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost.
S K L E P
Na več spletnih mestih, med drugim na si2.clavosan.cc in majamigo.com, so neznani avtorji oglaševali domnevno zdravilo proti glivicam clavosan. Oglas je zasnovan kot intervju s »specialistko na ljubljanski območni dermatološki kliniki« Pavlo Rajher.
Z ljubljanskega kliničnega centra, v okviru katerega deluje dermatovenerološka klinika, so sporočili, da oseba z imenom Pavla Rajher ni zaposlena na UKC Ljubljana in ni med dermatologi v Sloveniji. Poleg tega osebe s takim imenom po podatkih statističnega urada sploh ni med prebivalci Slovenije.
Spletno orodje za preverjanje izvora fotografij TinEye je pokazalo, da je fotografija domnevne dermatologinje Pavle Rajher fotografija zdravnice, ki jo ponujajo na eni od platform za nakup simboličnih fotografij.
Trditev, da je na vprašanja v oglasu odgovarjala specialistka na ljubljanski območni dermatološki kliniki Pavla Rajher, je lažna.
V oglasu so poleg neutemeljenih trditev, ki vzbujajo dvom o usposobljenosti dermatologov in o protiglivičnih sredstvih, ki so na voljo v lekarni, trdili, da so glivice zelo nevarne in da 61 odstotkov okuženih umre v desetih letih.
Predstojnik oddelka za kožne in spolne bolezni na UKC Maribor in član razširjenega strokovnega kolegija za dermatovenerologijo Bogomir Marko Pij je pojasnil, da »glivične okužbe nohtov niso nevarna bolezen« in nimajo vpliva na povečano umrljivost.
Da gre za »zavajajoče oziroma neresnične trditve«, so ugotovili tudi na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke.
Trditev, da ljudje po okužbi z glivicami v povprečju živijo še 15 let in da 61 odstotkov okuženih umre v 10 letih, je lažna, saj glivice v veliki večini primerov sploh niso nevarna, kaj šele smrtno nevarna bolezen, avtorji oglasa pa so z neresničnimi navedbami promovirali neregistrirano zdravilo.
Lažna objava
Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.
