Mediji o alžirski boksarki poročali neodgovorno
Avtorica: Nina Rozman
Mednarodna boksarska zveza, ki jo vodi Rus Umar Kremlev, je na lanskem svetovnem prvenstvu Iman Helif izključila zaradi domnevno moških kromosomov, in sicer le tri dni po tem, ko je premagala rusko nasprotnico. Foto: DPA/STA
Portal Svet24 je 1. avgusta objavil članek, v naslovu katerega so trdili, da je italijanska boksarka Angela Carini dvoboj proti Alžirki, »ki se je rodila kot moški«, predala po manj kot minuti.
Podobne trditve o spolni identiteti Iman Helif je širilo tudi več drugih medijev, denimo 24ur, Nova24tv, Demokracija in Večer.
Mednarodni olimpijski komite (MOK) in boksarska enota letošnjih olimpijskih iger (PBU) sta v sporočilu za javnost 1. avgusta pojasnila, da sta »zasledila zavajajoče informacije o dveh olimpijkah«, ki na mednarodnih boksarskih tekmovanjih že več let tekmujeta v ženski kategoriji.
MOK in PBU sta poudarila, da so vsi boksarji na letošnjih olimpijskih igrah izpolnjevali pogoje za prijavo na tekmovanje in zdravstvene predpise boksarske enote. »Tako kot na prejšnjih olimpijskih tekmovanjih v boksu se spol in starost tekmovalcev določita na podlagi njihovega potnega lista.«
GLAAD, ameriška neprofitna organizacija, ki si prizadeva za pravično in vključujočo predstavitev oseb LGBTQ, je novinarje, ki poročajo o olimpijskih igrah, pozvala, naj upoštevajo, da Helifova »ni transspolna oseba, niti se ne opredeljuje kot interspolna«. Kot so poudarili, »ni potrjeno, da ima razlike v spolnih lastnostih ali razvoju«.
Canal Algérie, drugi program alžirske javne televizije, je že pred olimpijskimi igrami objavil video intervju z Iman Helif. Pokazali so tudi fotografijo iz njenega otroštva, ki potrjuje, da je odraščala kot ženska.
Mednarodna boksarska zveza (IBA) je Iman Helif in tajvansko boksarko Lin Yu Ting lani zaradi nejasnih rezultatov testa ustreznosti spola proti koncu svetovnega prvenstva izključila s tekmovanja.
Odločitev o izključitvi je IBA predlagala 24. marca lani, tri dni po tem, ko je Helifova na prvenstvu premagala Rusinjo Azalijo Aminejevo. Po zapisniku IBA sta odločitev najprej sprejela generalni sekretar in izvršni direktor zveze. Upravni odbor jo je pozneje potrdil, a je obenem zahteval, da se za presojo takih primerov v prihodnje oblikuje jasen postopek.
Vodstvo IBA povezano z ruskim predsednikom
MOK je lani sklenil, da IBA ne priznava več kot mednarodne zveze za boks, ta pa se je zoper odločitev pritožila. Mednarodno športno razsodišče je pritožbo aprila letos zavrnilo, saj IBA v času odločanja MOK novembra 2023 ni izpolnjevala pogojev, ki ji jih je komite odredil po olimpijskih igrah leta 2016. Zahtevali so, da IBA sprejme ukrepe za izboljšanje vodenja in finančne stabilnosti zveze.
Maja letos je MOK v izjavi za javnost vnovič kritiziral »popolno pomanjkanje finančne transparentnosti IBA«. Ta namreč ni želela transparentno pojasniti virov svojega financiranja in takratne popolne finančne odvisnosti od plinske družbe Gazprom, ki je v večinski lasti ruske države.
Mednarodno boksarsko zvezo je do julija 2019 vodil Gafur Rahimov, Uzbekistanec z ruskim državljanstvom. Kot razlog za odstop je navedel, da ob vrsti tožb proti njemu zaradi domnevnega sodelovanja v organiziranem kriminalu in trgovanju z drogami nima več časa opravljati funkcije.
Toda mednarodna mreža za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije (OCCRP) je dva dneva po njegovem odstopu poročala, da je Rahimov, »nekdanji boksar in trener, zaradi domnevne vpletenosti v proizvodnjo heroina in trgovino z drogami predmet ameriških zveznih sankcij«.
ZDA so sankcije proti Rahimovu prvič uvedle leta 2012 zaradi vpletenosti v evropsko kriminalno združbo The Brothers Circle s središčem v državah nekdanje Sovjetske zveze, je še poročal OCCRP. Ameriške oblasti so Rahimova označile za vodjo uzbekistanskega organiziranega kriminala. Uzbekistanec je namreč vodil več mednarodnih mamilarskih združb.
Sodeč po pojasnilih na seznamu sankcij ameriškega finančnega ministrstva je Rahimov povezan tudi z vzhodnoevropsko kriminalno združbo Thieves-in-Law.
Rahimova je na čelu IBA decembra 2020 nasledil Rus Umar Kremlev, ki so ga ruske oblasti isto leto odlikovale z medaljo »reda za zasluge za domovino druge stopnje« za velik prispevek k razvoju telesne kulture in športa ter prizadevno delo v Rusiji. Maja letos je Kremlev kot član delegacije ruskega predsednika Vladimirja Putina obiskal Kitajsko.
Biološki spol ni odvisen le od kromosomov
Organizacija GLAAD je zaradi razširjenega napačnega poročanja objavila nekatera dejstva o zadevi in novinarje opozorila, da so se zaradi lanske izključitve omenjenih tekmovalk v javnosti pojavile domneve, da ima Helifova razlike v spolnih lastnostih ali razvoju (DSD), imenovane tudi interspolnost. Gre za skupino redkih stanj, ki vplivajo na gene, hormone in reproduktivne organe, vključno z genitalijami, pojasnjuje britanski inštitut za javno zdravje.
Osebe z DSD, katerih značilnosti se lahko razlikujejo, se spolno razvijejo drugače kot večina ljudi. Nekatere osebe s to diagnozo imajo lahko običajne ženske kromosome, jajčnike in maternico, a genitalije, ki niso videti tako kot ženske. Druge imajo moške kromosome, a se zunanje spolovilo razvije tako kot pri deklicah.
Nekatere imajo sindrom androgene neobčutljivosti, kar pomeni, da imajo značilno moški genotip XY, a imajo nekatere ženske fizične lastnosti. Osebe s sindromom popolne androgene neobčutljivosti so videti kot ženske, vendar nimajo maternice, jajcevodov in jajčnikov. V puberteti razvijejo ženske spolne značilnosti, kot so prsi, toda te osebe niso plodne.
Po podatkih Združenih narodov se z interspolnimi lastnostmi rodi od 0,05 do 1,7 odstotka svetovnega prebivalstva. Če ta ocena drži, je v Sloveniji ta čas od 1062 do 36.120 oseb z interspolnimi lastnostmi. Interspolnost zadeva biološke spolne značilnosti in je ni mogoče enačiti s posameznikovo spolno usmerjenostjo ali spolno identiteto.
Kot so pojasnili ZN, so interspolni otroci in odrasli zaradi drugačnosti svojega telesa pogosto stigmatizirani in izpostavljeni kršitvam človekovih pravic, kot so pravica do zdravja, do telesne integritete ter pravica do zaščite pred mučenjem in diskriminacijo.
“Po pojasnilih ZN so interspolne osebe zaradi drugačnosti svojega telesa pogosto stigmatizirane in izpostavljene kršitvam človekovih pravic.”
ZN so pozvali k prepovedi v praksi pogostih, a medicinsko nepotrebnih operacij in posegov na interspolnih otrocih, da bi se njihov videz ujemal z binarnimi spolnimi pričakovanji. Tovrstni posegi lahko vodijo v trajno bolečino, izgubo nadzora nad mehurjem ali črevesjem, neplodnost in psihične težave, kot je depresija, so opozorili.
MOK je novembra 2015 sprejel soglasje o spremembi spola in hiperandrogenizmu, torej presežku moških hormonov, po katerem so morale športnice z DSD umetno zniževati raven testosterona. Leta 2021 je uvedel nova načela, ki obravnavajo tudi to področje. Temeljijo na človekovih pravicah teh športnic, odgovornost za regulacijo pa prelagajo na organizacije za posamezno športno disciplino.
Eno od načel je načelo pravičnosti, po katerem morajo športne organizacije poskrbeti, da noben športnik nima nepoštene in nesorazmerne prednosti pred drugimi, da ne ogroža fizične varnosti drugih športnikov in da se v posamezno športno kategorijo ne prijavljajo s spolno identiteto, drugačno od tiste, s katero se dosledno identificirajo.
Nova načela še določajo, da je športnika s tekmovanja prepovedano izključiti zaradi domnevne nepoštene konkurenčne prednosti, ki izvira iz njegovih ali njenih spolnih razlik, fizičnega videza ali transspolne identitete. Brez dokazov je prepovedano predvidevati, da imajo športniki zaradi naštetega nepošteno prednost.
Britanski parlament je oktobra 2022 objavil raziskovalno poročilo o politiki glede udeležbe športnic z DSD v ženski kategoriji vrhunskih športov, ki temelji na pregledu literature in intervjujih z več interesnimi skupinami. Recenzirali so ga tudi zunanji strokovnjaki.
V kontekstu športne politike so pomembne DSD pri ženskah s kromosomom XY, zaradi katerih se lahko raven testosterona poveča na vrednosti, ki so naravno višje kot pri ženskah brez te diagnoze, kaže poročilo.
Nekateri raziskovalci in športne organizacije, denimo mednarodna atletska zveza, menijo, da imajo te športnice prednost pri zmogljivosti, vzdržljivosti, moči in hitrosti. Toda znanstvenega soglasja o tem še ni, saj ni dovolj visokokakovostnih študij, ki bi zanesljivo potrdile, da DSD vplivajo na večjo uspešnost športnic.
(Ne)odgovorno medijsko poročanje
Andreja Vezovnik, ki na fakulteti za družbene vede (FDV) med drugim predava predmeta analiza medijskih diskurzov in medijska kritika, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da so nekateri mediji, ko se je izkazalo, da Iman Helif ni transspolna oseba, svoje poročanje popravili z novimi objavami. V teh so o spolu v profesionalnem športu razpravljali bolj strokovno in se posvetili podrobnejšim razlagam, ki so korektno pojasnile specifike primera alžirske tekmovalke.
Toda kljub temu je na podlagi izvirnih medijskih objav nastal priročen spin za ustvarjanje transfobnih diskurzov, v katerih so cisženske prikazane kot žrtve moških, kar naj bi ogrožalo njihovo emancipacijo, je opozorila.
»V kontekstu razmaha desnopopulističnega diskurza o spolu, ki ne priznava njegove nebinarnosti, se iz tovrstnih razprav izcimita sovraštvo in nestrpnost. Še posebej v delu javnosti, ki o problematiki spola ni natančno podučen ali se o njej namerno spreneveda.«
“Novinarji tega niso počeli načrtno, vendar so kljub temu odigrali vlogo uporabnih tepcev in škoda je kljub morebitnim poznejšim popravkom že bila storjena.”
Iz tega primera se je treba naučiti, da je treba dejstva pred objavo skrbno preveriti, ne glede na to, ali gre za medije ali družbena omrežja, je še poudarila.
Jernej Amon Prodnik, ki na FDV med drugim predava politično ekonomijo novinarstva, je ocenil, da bi morali biti novinarji v svojem poročanju o Iman Helif »precej bolj zadržani«. Po njegovih besedah so o zapletenem primeru poročali na podlagi nepopolnih informacij, s tem pa sodelovali pri razpihovanju kulturnega boja, ki so ga načrtno ustvarili politični akterji, ki spodkopavajo tudi institucionalno novinarstvo.
»Tega novinarji niso počeli načrtno, a so kljub temu odigrali vlogo uporabnih tepcev in škoda je kljub morebitnim poznejšim popravkom že bila storjena.« Kot je pojasnil, je večina komercialnih medijev v protislovni situaciji, ko bi za kredibilno poročanje potrebovali več časa in novinarjev, a v tekmi s časom hitijo z objavami.
Amon Prodnik je opozoril, da to ne opravičuje problematičnih novinarskih praks, jih pa postavlja v nezavidljiv kontekst današnjega delovanja novinarstva: »Še precej bolj nerazumljivo kot novinarsko poročanje je zato dejstvo, da se je na prvo žogo in brez potrebnega premisleka odzvala tudi predsednica republike.«
Od portalov, naštetih v začetku članka, sta po izvirnem prispevku podrobnejše informacije o Iman Helif objavila Večer in 24ur. Zadnji je prvotni prispevek izbrisal, ker ni bil skladen z novinarskimi standardi.
Svet24 smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Portal Svet24 je 1. avgusta objavil članek, v naslovu katerega so trdili, da je italijanska boksarka Angela Carini dvoboj proti Alžirki, »ki se je rodila kot moški«, predala po manj kot minuti. Podobne trditve o Iman Helif je širilo tudi več drugih medijev in uporabnikov družbenih omrežij.
Mednarodni olimpijski komite in boksarska enota letošnjih olimpijskih iger sta v sporočilu za javnost pojasnila, da so vsi olimpijski boksarji izpolnjevali pogoje za prijavo na tekmovanje in zdravstvene predpise boksarske enote, spol in starost tekmovalcev pa se kot vedno določita na podlagi podatkov v njihovem potnem listu.
GLAAD, ameriška neprofitna organizacija, ki si prizadeva za pravično in vključujočo predstavitev oseb LGBTQ, je opozorila, da Iman Helif »ni transspolna oseba, niti se ne opredeljuje kot interspolna«. Prav tako »ni potrjeno, da ima razlike v spolnih lastnostih ali razvoju«.
Drugi program alžirske javne televizije je že pred olimpijskimi igrami objavili video intervju z boksarko, v katerem so pokazali tudi fotografijo iz njenega otroštva, ki potrjuje, da je odraščala kot ženska.
Trditev, da se je alžirska boksarka rodila kot moški, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.