Pesticid glifosat, cepljenje proti covidu-19 in soja ne vplivajo na moško plodnost
Avtorica: Meta Gantar
TRDITVE
»Francoski raziskovalci so zdaj dokazali, da Monsantov herbicid glifosat povzroča oksidativni stres, ki je lahko odgovoren tudi za neplodnost.«
»Študije kažejo, da je zdaj v modih vse več mikroplastike, k temu pa pripomorejo tudi tako imenovane permanentne kemikalije (PFAS).«
»Drugi negativni dejavniki vključujejo visoko porabo soje.«
»Ne pozabimo na eksperimentalne genetske covid injekcije.«
OCENI
IZVIRNA OBJAVA
Po pojasnilih svetovne zdravstvene organizacije vzrokov za moško neplodnost včasih ni mogoče ugotoviti. Na spremembe plodnosti lahko vpliva tudi življenjski slog, denimo kajenje, debelost ali čezmerno uživanje alkohola. Foto: Kampus Production/Pexels
Uporabnica facebooka je 24. julija trdila, da so francoski raziskovalci dokazali, »da Monsantov herbicid glifosat (zdaj v lasti Bayerja) povzroča oksidativni stres, ki je lahko odgovoren tudi za moško neplodnost«.
Povzročitelji neplodnosti pri moških so po njenem prepričanju še »vse več mikroplastike v modih, k čemur pripomorejo tako imenovane permanentne kemikalije (PFAS), visoka poraba soje in eksperimentalne genetske covid injekcije«.
Objavo je do konca redakcije delilo 174 uporabnikov, pod njo pa je uporabnica podpisala Ivana Kolića in navedla, da je besedilo prevedla z googlovim prevajalnikom. Kolić je članek izvirno objavil na hrvaškem portalu Epoha, kjer razširja teorije zarote s področja zdravstva, denimo o ptičji gripi in cepivih proti covidu-19.
Študija Jadranskega observatorija za digitalne medije (ADMO), katerega član je Oštro, je pokazala, da je Epoha najvplivnejši akter širjenja dezinformacij o podnebnih spremembah na Hrvaškem.
Trditev o glifosatu kot morebitnem povzročitelju moške neplodnosti je uporabnica podkrepila s francosko študijo, objavljeno junija letos v recenzirani reviji Ecotoxicology and Environmental Safety. Za druge potencialne vzroke ni navedla vira.
Francoski raziskovalci so v študiji res zaznali povečane vrednosti glifosata v semenski tekočini 73 od 128 moških, ki po vsaj letu dni nezaščitenih spolnih odnosov v partnerski zvezi niso mogli spočeti otroka. Kazalci kakovosti semenske tekočine, denimo koncentracija semenčic, njihova hitrost, oblika in struktura, se ob prisotnosti glifosata niso znižali, so ugotovili, kar pomeni, da prisotnost glifosata in oksidativnega stresa ni imela vpliva.
Do oksidativnega stresa pride, ko se v celicah čezmerno kopičijo reaktivne kisikove spojine, ki so pomemben del obrambe imunskega sistema pred virusi in bakterijami. Pretiran oksidativni stres lahko vodi v celične poškodbe, na dolgi rok pa v kronične bolezni.
Glifosat ne vpliva na razvoj in razmnoževanje, je za Razkrinkavanje.si pojasnila Tanja Fatur, mikrobiologinja in ocenjevalka tveganja fitofarmacevtskih sredstev za človeško zdravje na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Opozorila je na metodološko pomanjkljivost francoske študije, ki je bila izvedena brez kontrolne skupine zdravih plodnih moških, s katero bi lahko primerjali rezultate. Študija je po njenih besedah v semenski tekočini, v kateri so potrdili vsebnost glifosata, res dokazala oksidativni stres, ni pa dokazala, da ga je povzročil prav glifosat.
Glifosat je najbolj preučevan pesticid v kmetijski rabi, je poudarila mikrobiologinja. Evropska agencija za varnost hrane in neodvisno od nje evropska agencija za kemikalije (ECHA) sta njegov vpliv na ljudi nazadnje presojali lani. Na ECHA so ugotovili, da glifosat ni škodljiv za razmnoževanje in ne moti delovanja hormonov v človeškem telesu.
Vpliv kemikalij PFAS na plodnost je uganka
Specialistka javnega zdravja Manca Ahačič, ki se ukvarja tudi z razvojem humanega biomonitoringa kemikalij v Sloveniji, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da so PFAS zelo obstojna organska onasneževala, ki jih najdemo v številnih vsakdanjih izdelkih, na primer v vodoopornih tkaninah, embalaži za hrano, kozmetičnih in higienskih izdelkih ter peni za gašenje požara.
Glede na aktualne znanstvene dokaze ni mogoče z gotovostjo trditi, da kemikalije PFAS neposredno vplivajo na kakovost semenske tekočine pri moških, je dejala.
Opozorila je, da nekatere kemikalije iz skupine PFAS resda lahko motijo delovanje hormonov, toda »vsaka izpostavljenost oziroma ugotovljena navzočnost PFAS v telesnih tkivih in tekočinah še ne pomeni nujno nastanka škodljivih učinkov na zdravje«.
Študija, lani objavljena v recenzirani reviji Frontiers in Endocrinology, je ugotovila potencialno nevaren vpliv PFAS na moško semensko tekočino, toda avtorji zaradi odsotnosti epidemioloških raziskav niso mogli podati končnih ugotovitev.
Na pomanjkanje raziskav in na njihove različne ugotovitve, kar zadeva vpliv kemikalij na plodnost, je opozorila tudi Manca Ahačič. Ocenjevanje nevarnosti in izpostavljenosti kemikalijam PFAS po njenih besedah še vedno poteka, hkrati pa se krepijo prizadevanja za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi s prepovedmi ali omejitvijo uporabe.
Novinarji francoskega časnika Le Monde in njihovi medijski partnerji v projektu The Forever Pollution preverjajo onesnaženost s kemikalijami PFAS po Evropi. Opozorili so, da pregled strokovne literature kaže na možnost škodljivih učinkov PFAS tudi na plodnost.
Soja ne škodi moški plodnosti
Eden od negativnih dejavnikov, ki po trditvah v objavi na facebooku vplivajo na moško plodnost, naj bi bila tudi soja.
Toda specialistka klinične dietetike Vida Fajdiga Turk s centra za proučevanje in razvoj zdravja na NIJZ je pojasnila, da uživanje soje in sojinih izdelkov ne vpliva na raven hormonov testosterona ali estrogena pri moških, posledično pa tudi ne na kakovost semenčic in plodnost. To je med drugim podprla s pregledno študijo v recenzirani reviji Nutrients.
Soja in druge stročnice vsebujejo izoflavone, po kemični sestavi najbolj podobne človeškemu hormonu estrogenu, v zvezi z njimi pa obstaja več neodvisnih raziskav.
Sogovornica je delila povezavo na študijo, objavljeno v recenzirani reviji Fertility and Sterility, v kateri so preverjali kakovost semenske tekočine zdravih mlajših moških po rednem uživanju sojinih proteinov z nižjim in višjim deležem izoflavonov. Ne glede na delež izoflavonov niso ugotovili občutnih sprememb v kakovosti semenske tekočine.
Ob tem je še opozorila, da je zaradi pomanjkanja podatkov o učinkih večjih koncentracij izoliranih izoflavonov v prehranskih dopolnilih, denimo za blaženje simptomov menopavze pri ženskah, potrebna večja previdnost pri njihovem uživanju.
Cepiva proti covidu-19 na plodnost vplivajo le začasno
Poleg že naštetih potencialnih vzrokov naj bi na moško neplodnost po prepričanju uporabnice facebooka vplivale tudi »eksperimentalne genetske covid injekcije«.
Cepljenje proti covidu-19 po doslej izvedenih študijah ne vpliva na kakovost semenske tekočine, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na centru za nalezljive bolezni pri NIJZ.
V recenzirani reviji American Journal of Epidemiology so leta 2022 povzeli rezultate treh študij, ki po cepljenju proti covidu-19 niso zaznale razlik v količini semena, koncentraciji semenčic in njihovi gibljivosti ne v splošni populaciji ne med pari, ki so imeli težave z neplodnostjo. Več študijam je sicer uspelo povezati kratkotrajno zmanjšano plodnost pri moških, ki so nedavno preboleli okužbo s covidom-19.
Gibljivost semenčic naj bi bila po cepljenju le krajši čas upočasnjena, so lani ugotovili tudi v študiji, objavljeni v recenzirani reviji Gynecology and Obstetrics Clinical Medicine.
Avtorico facebook objave o vzrokih za spremembe moške plodnosti in avtorja izvirne objave na hrvaškem portalu Epoha smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziva bomo objavili, ko ju prejmemo.
SKLEP
Uporabnica facebooka je 24. julija trdila, da je več vzrokov, ki lahko negativno vplivajo na plodnost moških: herbicid glifosat, ki »povzroča oksidativni stres«, kemikalije (PFAS), velika poraba soje in »eksperimentalne genetske covid injekcije«. Objava je sicer prevod članka, ki ga je isti dan na hrvaškem portalu Epoha objavil Ivan Kolić.
Pri trditvi o glifosatu se je uporabnica sklicevala na študijo francoskih raziskovalcev, v kateri so v semenski tekočini moških s težavami s plodnostjo zaznali povečane vrednosti glifosata in oksidativni stres. Toda kazalci kakovosti sperme se pri tem niso znižali. Prav tako niso dokazali, da bi oksidativni stres povzročil glifosat.
Da glifosat ne vpliva na razvoj in razmnoževanje, je za Razkrinkavanje.si pojasnila Tanja Fatur z inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Trditev, da Monsantov herbicid glifosat povzroča oksidativni stres, ki je lahko odgovoren tudi za neplodnost, ne drži.
Specialistka javnega zdravja Manca Ahačič je pojasnila, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da kemikalije PFAS neposredno vplivajo na kakovost semenske tekočine pri moških. Nekatere študije še potekajo, je dejala, epidemioloških študij, ki bi omogočale končne ugotovitve, trenutno ni.
Trditev o negativnem vplivu teh kemikalij na plodnost po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za sivo cono.
Na moško plodnost negativno vpliva soja, je še trdila uporabnica facebooka. Toda specialistka klinične dietetike Vida Fajdiga Turk je pojasnila, da uživanje soje in sojinih izdelkov pri moških ne vpliva na kakovost semenske tekočine, kar so dokazale tudi neodvisne študije.
Trditev ne drži.
V objavi na facebooku je uporabnica kot vzrok neplodnosti navedla še cepiva proti covidu-19, vendar doslej izvedene študije niso pokazale trajnega vpliva na kakovost semenske tekočine, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na NIJZ.
Trditev ne drži.
Dopolnitev, 16. 8. 2024
Izvršni urednik portala Epoha Branko Pagon se je v pojasnilu trditev o potencialnih povzročiteljih moške neplodnosti skliceval na tri strokovne študije in članek nemškega portala Report24.
Report24 se je v članku iz aprila lani skliceval na študijo izpred 16 let, ki naj bi kazala povezavo med večjim uživanjem soje in manjšo koncentracijo semenske tekočine. Kasnejše študije so pokazale, da soja ne vpliva na plodnost.
Po Pagonovih navedbah so se na portalu Epoha sklicevali na francosko študijo, junija letos objavljeno v recenzirani reviji Ecotoxicology and Environmental Safety. Kot smo poročali v članku, so njeni avtorji ugotovili vsebnost glifosata v semenski tekočini, a njegovega vpliva na kakovost semenske tekočine niso mogli dokazati.
Pagon je posredoval tudi dve študiji, ki sta preučevali vpliv kemikalij na izločanje hormonov in moško plodnost. Prva, objavljena leta 2021 v recenzirani reviji Chemosphere, je pokazala, da se glifosat lahko obnaša kot kemikalija, ki vpliva na hormonsko aktivnost in reproduktivne okvare, vendar so za potrditev tega potrebne dodatne raziskave na ljudeh.
Tudi po ugotovitvah druge, oktobra lani objavljene v recenzirani reviji Frontiers in Public Health, je za boljše razumevanje vpliva kemikalij, ki povzročajo hormonske motnje moške plodnosti, in razvoj učinkovitih strategij za preprečevanje ali zdravljenje teh učinkov potrebnih več raziskav.
Siva cona
Objava, ki drži samo delno. Oznako uporabljamo tudi za trditve, ki jih zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, verodostojnih strokovnih mnenj oziroma relevantnih protiargumentov ni mogoče enoznačno oceniti.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).