Minister Props pristransko o reševanju ustavnih odločb

Avtor: Uroš Škerl Kramberger

 

TRDITEV

»Vlada Roberta Goloba je, ko je nastopila mandat, podedovala štiriindvajset neuresničenih odločb ustavnega sodišča. Do 2. novembra 2023 jih je uresničila oziroma odpravila neustavnosti v šestnajstih primerih.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Odmevi, TV Slovenija



 

Vlada je pripravila gradivo za izvršitev 15 odločb ustavnega sodišča, izmed katerih jih je osem uresničila z enim zakonom. Foto: Katja Kodba/STA

»Vlada Roberta Goloba je, ko je nastopila mandat, podedovala štiriindvajset neuresničenih odločb ustavnega sodišča. Do 2. novembra 2023 jih je uresničila oziroma odpravila neustavnosti v šestnajstih primerih,« je 3. januarja v oddaji Odmevi na TV Slovenija izjavil minister za javno upravo Franc Props.

Trditev je izrekel v pogovoru o nespoštovanju odločb ustavnega sodišča. Prav na ta dan se je namreč iztekel šestmesečni rok za izvršitev ustavne odločbe o sodniških plačah, ki je vlada oziroma državni zbor nista izvršila.

Ustavno sodišče je odločilo, da je treba materialni položaj sodnikov urediti primerljivo s položajem funkcionarjev izvršilne in zakonodajne veje oblasti. S tem bi zagotovili spoštovanje ustavnega načela delitve oblasti in okrepili odpornost sodstva proti zunanjim pritiskom.

Na ustavnem sodišču nimajo podatkov o izvrševanju odločb na ravni vlade ali državnega zbora, s katerimi bi bilo mogoče preveriti ministrovo izjavo. Zbirajo namreč samo podatke o nespoštovanih odločbah, torej tistih, pri katerih se je rok za izvršitev že iztekel. Seznam teh odločb zajema zgolj posamezno koledarsko leto in ne obdobij med letom, so pojasnili za Razkrinkavanje.si.

Podatkov o izvrševanju odločb nima niti državni zbor, ki je po zakonu o ustavnem sodišču pristojen za izvršitev ustavnih odločb o zakonskih predpisih. Evidentirajo le podatke o postopkih pred ustavnim sodiščem in njegovih odločitvah, so pojasnili.

Ministrstvo za pravosodje je uredništvu svetovalo branje uradnega odgovora na poslansko vprašanje o uresničevanju ustavnih odločb, ki ga je vlada sprejela novembra lani.

V tem odgovoru je navedla, da je bilo junija 2022, ob začetku mandata Golobove vlade, neizvršenih 24 odločb ustavnega sodišča, ki so zahtevale spremembo zakonodaje. Do 2. novembra lani je državni zbor izvršil 15 odločb ustavnega sodišča.

Vladni urad za komuniciranje (Ukom) je uredništvu poslal svoj seznam odločb ustavnega sodišča in statistiko izvrševanja. Zabeležili so eno »podedovano« odločbo manj, kot jih je vlada naštela na seznamu v odgovoru na poslansko vprašanje. Enako kot v vladnem odgovoru na poslansko vprašanje pa je Ukom navedel 15 odločb, ki so bile izvršene v aktualnem mandatu.

Tako državni zbor kot vlada sta se v odgovorih sklicevala tudi na letna poročila ustavnega sodišča, v katerih so objavljeni seznami odločb, pri katerih se je rok za izvršitev že iztekel. Toda ti podatki niso uporabni, saj so – poleg tega, da zadevajo zgolj zamujene roke izvršitve – objavljeni z dodatnim zamikom: sodišče seznam za preteklo leto objavi šele sredi leta.

Osem izvršitev na en mah

Analiza različnih uradnih virov podatkov o izvrševanju ustavnih odločb v aktualnem vladnem mandatu je pokazala, da je vlada od prejšnjih podedovala 24 odločb in pripravila gradivo za izvršitev petnajstih. Deset izvršenih odločb je izviralo iz mandata prejšnjih vlad, pet pa jih je ustavno sodišče sprejelo v mandatu aktualne vlade.

Pri izvrševanju ene izmed odločb, ki se je nanašala na sistem volitev v državni svet, je vlada podala zgolj neobvezno pritrdilno mnenje k predlogu zakona, ki bi izvršil odločbo; predlog zakona pa je podal državni svet.

Osem odločb sta vlada in državni zbor uresničila v eni potezi – s sprejetjem novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ustavno sodišče je od zakonodajalca med letoma 2016 in 2023 zahtevalo vrsto sprememb takrat veljavnega zakona, zlasti glede stečajev podjetij in položaja insolventnih dolžnikov. 

Drugega novembra lani, na katerega se je skliceval Props, je bilo neizvršenih 25 odločb, kar je ena več kot na začetku mandata, na dan ministrovega nastopa na TV Slovenija pa jih je bilo 26. Od tega je rok za izvršitev potekel pri devetnajstih.

Služba za odnose z javnostmi ministrstva za javno upravo je v imenu ministra Propsa pojasnila, da je v izjavi želel poudariti, da si vlada ne le prizadeva za uresničevanje odločb ustavnega sodišča, ampak jih tudi uresničuje. Dodali so, da se je pri navajanju števila izvršenih odločb zmotil – namesto petnajst jih je navedel šestnajst. Za napako so se opravičili.

 

SKLEP

Minister za javno upravo Franc Props je 3. januarja v Odmevih trdil, da je vlada do 2. novembra 2023 »uresničila oziroma odpravila neustavnosti v šestnajstih primerih«.

Ustavno sodišče podatkov, s katerimi bi bilo mogoče preveriti ministrovo izjavo, ne evidentira.

Analiza uredništvu dostopnih uradnih podatkov o izvrševanju ustavnih odločb v aktualnem mandatu vlade je pokazala, da je ta ob nastopu mandata podedovala 24 odločb ustavnega sodišča.

Do 2. novembra 2023 je pripravila gradivo za izvršitev petnajstih. S spremembo zakona o finančnem prestrukturiranju jih je uresničila osem, število neizvršenih odločb pa se povečuje.

Izjava ministra za javno upravo Franca Propsa je po metodologiji Razkrinkavanja.si pristranska. V njej je predstavil zgolj podatke, ki vlado na področju izvrševanja odločb ustavnega sodišča prikažejo v pozitivni luči, izpustil pa je pomembne informacije o nadaljnjem povečevanju zamud pri izvrševanju odločb.

 

Parlamentarka

Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.


Pristransko

Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.

Vsi tipi razkrinkanih informacij