Na družbenih omrežjih neutemeljeno o prejemnikih pomoči Rdečega križa
Avtorica: Eva Gračanin
TRDITEV
»Dejstvo, da morajo ljudje z X6 hodit na Rdeči križ, je dokaz, da res nismo dovolj socialna država.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Rdeči križ je po lastnih podatkih leta 2022 materialno pomoč zagotovil 116.414 socialno ogroženim. Foto: Anže Malovrh/STA
Uporabnik družbenega omrežja X z imenom SvobodaBlog je 19. junija objavil videoposnetek ženske, ki pred humanitarnim centrom Rdečega križa Slovenije na Tržaški cesti v Ljubljani v avto BMW X6 zlaga škatle z logotipom te organizacije. Ob tem je zapisal: »Dejstvo, da morajo ljudje z X6 hodit na Rdeči križ, je dokaz, da res nismo dovolj socialna država.«
Objava z videoposnetkom, ki ga je najverjetneje prvi objavil uporabnik Voranc, ima več kot 74 tisoč ogledov in 274 delitev; med drugim jo je delil tudi predsednik nacionalistične stranke SNS Zmago Jelinčič. Na podlagi objave so novico objavili še portali Nova24, Moja Dolenjska in Regional obala.
Objave, v katerih so uporabniki družbenih omrežij prejemnikom pomoči Rdečega križa očitali luksuzne avtomobile, češ da ne potrebujejo socialne pomoči, so se sicer v različnih medijih pojavljale že v preteklosti.
Posnetek zaslona objave uporabnika ‘SvobodaBlog’ na X.
Na Rdečem križu Slovenije so v odzivu na svojem spletnem mestu pojasnili, da humanitarno pomoč prejmejo vsi materialno ogroženi, ki imajo dokazila pristojnih institucij, kot so centri za socialno delo.
Prejemniki pomoči morajo ob prevzemu paketa predložiti potrebna dokazila, ob tem pa na Rdečem križu vodijo poimenske evidence o prejemnikih, dodeljeni vrsti in količini pomoči ter datumu prejema.
Prosilci morajo svojo upravičenost do materialne pomoči izkazati z dokazili o osebnih dohodkih in statusu družinskih članov, denimo z bančnimi izpiski o minimalnih osebnih dohodkih, plačilnimi listami, odrezki pokojnine ali z odločbo CSD o denarni socialni pomoči ali varstvenem dodatku.
Opozorili so še, da lahko prejemnike po pomoč pripelje kdorkoli in da preverjanje teh oseb ni v njihovi pristojnosti. Pogosto ljudje za pomoč pri prevozu prosijo znance, prijatelje ali sosede, so še pojasnili.
Financiranje dejavnosti Rdečega križa je podrobneje opredeljeno v predmetnem zakonu, po katerem dejavnosti na podlagi javnih pooblastil organizaciji, kot so krvodajalstvo, prva pomoč in ukrepanje ob naravnih nesrečah, zagotavlja država iz proračuna. Področje socialnega varstva in humanitarnih dejavnosti lahko po zakonu sofinancirajo občine.
Leta 2022 je Rdeči križ v Sloveniji hrano zagotavljal iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in programa React-EU/Covid-19 ter z namenskimi sredstvi fundacije nevladne organizacije Fiho in nacionalne akcije Lepo je deliti. Poleg tega so sredstva za 394,4 tone prehranskih izdelkov in 68,9 tone higienskih pripomočkov z lastnimi in namenskimi sredstvi ter donacijami in vodenimi akcijami zbirala tudi območna združenja.
Ker z uporabnikom SvobodaBlog prek omrežja X nismo mogli stopiti v stik, drugega kontakta pa na spletu ni objavil, smo ga pod objavo na omrežju X prosili za kontakt, da bi mu poslali prošnjo za odziv glede vira in pristnosti objave. Na odgovor še čakamo.
S K L E P
Uporabnik družbenega omrežja X z imenom SvobodaBlog je 19. junija poobjavil videoposnetek ženske, ki pred humanitarnim centrom Rdečega križa Slovenije v Ljubljani v avto znamke BMW zlaga škatle z logotipom te organizacije. Temu je dodal komentar: »Dejstvo, da morajo ljudje z X6 hodit na Rdeči križ, je dokaz, da res nismo dovolj socialna država.«
Na Rdečem križu Slovenije so v odzivu na očitke na svojem spletnem mestu pojasnili, da humanitarno pomoč prejmejo vsi materialno ogroženi, ki imajo dokazila pristojnih institucij.
Prejemnike pomoči lahko v center pripelje kdorkoli, preverjanje teh oseb pa ni v njihovi pristojnosti. Pojasnili so, da ljudje za pomoč pri prevozu pogosto prosijo znance, prijatelje ali sosede
Trditev, da Slovenija ni dovolj socialna država, saj upravičenci po humanitarno pomoč Rdečega križa prihajajo z dragimi avtomobili, je neutemeljena.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.