SDS manipulativno o noveli zakona o kazenskem postopku
Avtorica: Nina Rozman
TRDITEV
»Vlada je predlagala in koalicija je potrdila, da se iz kataloga kaznivih dejanj črtata dva suma kaznivih dejanj: oškodovanje evropskih sredstev in onesnaženje pitne vode.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanci so o noveli zakona o kazenskem postopku glasovali na seji 19. junija. Od 74 navzočih, jih je 47 je glasovalo za, 26 pa proti. Foto. Bor Slana/STA
Poslanska skupina SDS je 19. junija na družbenem omrežju X trdila, da je vlada predlagala, koalicija pa potrdila, »da se iz kataloga kaznivih dejanj črtata dva suma kaznivih dejanj: oškodovanje evropskih sredstev in onesnaženje pitne vode«.
Po njihovem mnenju namerava vlada s tem preprečiti vse preiskovalne postopke, povezane s kanalom C0, torej s projektom gradnje povezovalnega kanala za odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja.
Karin Planinšek, ki je na letošnjih volitvah za evropske poslance kandidirala na listi SDS, je 22. junija na družbenem omrežju X objavila video, v katerem je trdila, da je »vlada onesnaženje vode črtala iz kazenskega zakonika«.
Poslanska skupina se je v objavi sklicevala na trditev svojega poslanca Jožeta Tanka, ki je 5. junija na seji odbora za pravosodje dejal, da je vlada z 11. členom novele zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz četrtega odstavka 149.a člena črtala omenjeni kaznivi dejanji.
Na spremembo 149.a člena ZKP se sicer nanaša 12. člen novele, ki jo je vlada potrdila 17. aprila, koalicija pa sprejela 19. junija.
Veljavni ZKP v 149.a členu ureja tajno opazovanje oziroma neprekinjeno ali ponavljajoče se sledenje osebi z napravami za fotografiranje ter zvočno in video snemanje njenega položaja, gibanja in aktivnosti v predkazenskih postopkih.
Če policija ne more drugače odkriti, preprečiti ali dokazati suma, da je nekdo izvršil, izvršuje ali organizira katero izmed kaznivih dejanj iz četrtega odstavka tega člena, lahko zoper to osebo odredi tajno opazovanje. Pri dejanjih, naštetih v četrtem odstavku 149.a člena, gre za katalog kaznivih dejanj, za preiskovanje katerih lahko preiskovalni sodnik odredi ta ukrep. Med drugim ga je mogoče odrediti za kaznivi dejanji goljufije na škodo Evropske unije in onesnaženja pitne vode.
Po noveli zakona sta ti dejanji črtani s seznama kaznivih dejanj v drugi točki četrtega odstavka 149.a člena, za preiskovanje katerih lahko preiskovalni sodnik odredi tajno opazovanje. Toda novela ni spremenila prve točke četrtega odstavka tega člena, po kateri se lahko tajno opazovanje odredi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen pet ali več let zapora.
Goljufija na škodo Evropske unije in onesnaženje pitne vode sicer ostajata kaznivi dejanji po 229. in 336. členu kazenskega zakonika.
Po tem zakonu se oseba, ki z goljufijo oškoduje proračun EU, kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let, če s tem pridobi veliko premoženjsko korist ali povzroči veliko premoženjske škode, pa z zaporom od enega do osmih let.
Kdor z onesnaženjem pitne vode povzroči življenjsko ali zdravstveno nevarnost za ljudi, se kaznuje z zaporom do treh let, če pri tem povzroči smrt vsaj enega človeka, pa se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let. Če to dejanje zagreši iz malomarnosti, je predvidena zaporna kazen od enega do osmih let.
Po kriteriju dolžine kazni, predvidenih za hujše oblike teh kaznivih dejanj iz prve točke četrtega odstavka 149.a člena, tako kaznivi dejanji goljufije na škodo EU in onesnaženja pitne vode ostajata v katalogu dejanj, za preiskavo katerih lahko sodnik odredi tajno opazovanje, kadar je zanju zagrožena pet- ali večletna zaporna kazen.
Pravosodna ministrica Andreja Katič je na seji državnozborskega odbora za pravosodje dejala, da vlada s predlogom novele predvsem uresničuje odločbo ustavnega sodišča iz julija 2023.
Sodišče je v odločbi z dne 6. julija lani presodilo, da je zakonodajalec z naštevanjem primerov v drugi točki četrtega odstavka 149.a člena preširoko opredelil katalog kaznivih dejanj, pri preiskovanju katerih lahko pristojni organi pridobijo podatke o komunikacijskem prometu posameznika.
Teža nekaterih kaznivih dejanj, naštetih pod točko tega člena ZKP, po sodbi sodišča ne upravičuje posega v komunikacijsko zasebnost. Poleg tega podatki o komunikacijskem prometu osebe nimajo nobene razvidne povezave z nekaterimi naštetimi dejanji, in sicer s kaznivimi dejanji onesnaženja pitne vode, onesnaženja živil in krme in mučenja živali.
Jernej Koselj, sekretar v sektorju za kaznovalno pravo in človekove pravice na pravosodnem ministrstvu, ki je bil vabljen na sejo, je v odzivu na Tankovo trditev pojasnil, da kaznivo dejanje goljufije na škodo EU »ostaja v katalogu«. Pojasnil je še, da ga bodo zgolj črtali iz druge točke četrtega odstavka 149.a člena, v kateri so našteta nekatera kazniva dejanja. Ker je za to kaznivo dejanje zagrožena kazen pet ali več let zapora, bo po prvi točki istega odstavka tega člena ostalo v katalogu.
Glede onesnaženja pitne vode pa je Koselj pojasnil, da so upoštevali smernice ustavnega sodišča, po katerih mora biti za kazniva dejanja, za katera se lahko odredi ukrep tajnega opazovanja, zagrožena kazen pet ali več let zapora oziroma mora biti takšno pridobivanje podatkov bistveno za njihovo preiskavo. Ustavno sodišče je »izrecno navedlo, da onesnaženje pitne vode ni tak primer«.
Po noveli zakona v katalogu kaznivih dejanj sicer kljub presoji ustavnega sodišča, da gre prav tako za problematičen del zakona, ostaja mučenje živali. Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da jih je vrhovno državno tožilstvo obvestilo, »da storilci to čedalje pogostejše kaznivo dejanje večkrat posnamejo z elektronsko napravo, nato pa posnetek objavijo na spletu«. Brez komunikacijskih podatkov osumljenca torej ni mogoče izslediti.
Poslansko skupino SDS smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njihov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Poslanska skupina SDS je 19. junija na družbenem omrežju X trdila, da je vlada predlagala, koalicija pa potrdila črtanje oškodovanja evropskih sredstev in onesnaženja pitne vode iz kataloga kaznivih dejanj. Po njihovem mnenju namerava vlada s tem preprečiti preiskave, povezane s kanalom C0.
Novela zakona o kazenskem postopku, ki jo je vlada potrdila 17. aprila, koalicija pa sprejela 19. junija, je s seznama kaznivih dejanj, za katera je mogoče odrediti tajno opazovanje, res črtala goljufijo na škodo Evropske unije in onesnaženje pitne vode. Toda po kriteriju dolžine kazni obe ostajata med temi dejanji, kadar gre za hujše oblike dejanj, za katera je zagroženo pet ali več let zaporne kazni.
Trditev poslanske skupine SDS, da je vlada iz kataloga kaznivih dejanj črtala oškodovanje evropskih sredstev in onesnaženje pitne vode, je manipulativna. Vlada je ti dejanji črtala iz kataloga kaznivih dejanj iz druge točke četrtega odstavka 149.a člena. To ne pomeni, da v zvezi z njima ni več mogoče odrediti tajnega opazovanja, saj bo to še naprej mogoče v primerih, ko bo zanju predvidena kazen pet ali več let zapora.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Vsi tipi razkrinkanih informacij
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).