Na Hrvaškem za državno pomoč potreben pogoj PCT

Avtor: Martin Mittendorfer

 

TRDITEV

»Hrvaška od julija izplačuje polne korona pomoči le podjetjem, ki imajo cepljenih vsaj 70 odstotkov zaposlenih, ostalim pa sorazmerno glede na delež cepljenih delavcev.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

twitter


 
Hrvaška podjetja, upravičena do državne pomoči ob epidemiji, bodo lahko prejela do 4000 kun na zaposlenega, kar je po referenčnem tečaju ECB približno 533 evrov. Foto: Nebojša Tejić/STA

Hrvaška podjetja, upravičena do državne pomoči ob epidemiji, bodo lahko prejela do 4000 kun na zaposlenega, kar je po referenčnem tečaju ECB približno 533 evrov. Foto: Nebojša Tejić/STA

»Hrvaška od julija izplačuje polne korona pomoči le podjetjem, ki imajo cepljenih vsaj 70 odstotkov zaposlenih, ostalim pa sorazmerno glede na delež cepljenih delavcev,« je 24. julija tvitnil Matej Lahovnik, ekonomist in vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo.

Hrvaški zavod za zaposlovanje je namreč 23. julija, dan pred Lahovnikovo izjavo, sprejel nove pogoje za program ohranjanja delovnih mest v dejavnostih, katerih poslovanje so prizadele okoliščine, povezane z epidemijo. Poleg tega lahko to pomoč dobijo prizadeta podjetja na območjih, kjer je bila razglašena katastrofa zaradi potresa, konkretno v Siško-moslavški, Zagrebški in Karlovški županiji.

Delodajalci se morajo za državno pomoč prijavljati vsak mesec posebej, saj zavod za zaposlovanje razpis objavlja enkrat na mesec. V skladu s programom ohranjanja delovnih mest za mesec julij hrvaška država delodajalcem namenja denar za stroške plač zaposlenih, če dokažejo, da so se njihovi prihodki znižali glede na enako obdobje v letu 2019. 

Državna pomoč je sicer na voljo le podjetjem iz dejavnosti, kot so prevozništvo in skladiščenje, gostinstvo in turizem, zabavne in umetniške dejavnosti, kinematografija ter organizacija kulturnih, poslovnih ali športnih dogodkov.

Za državno pomoč za mesec julij se podjetja lahko prijavijo do 25. avgusta, pod pogoji, ki jih je postavil tamkajšnji zavod za zaposlovanje: za polno izplačilo pomoči mora vsaj 70 odstotkov delavcev, za katere želi delodajalec dobiti podporo, imeti »EU digitalno covid potrdilo« ali izpolnjevati pogoje za pridobitev potrdila. Če je delež zaposlenih s potrdilom, prijavljenih za pomoč, nižji od 70 odstotkov, je delodajalec upravičen do proporcionalno nižje podpore.

Toda možna so tri različna digitalna potrdila, pravila zavoda za zaposlovanje pa ne določajo, da morajo delavci imeti potrdila o cepljenju. Za Razkrinkavanje.si niso pojasnili, ali se ukrep nanaša zgolj na določena potrdila. Sporočili so le, da morajo imeti delavci digitalno potrdilo EU, pogoje za pridobitev pa določa zavod za zdravstveno zavarovanje.

Po pravilih, objavljenih na spletnem mestu zavoda za zdravstveno zavarovanje, lahko posameznik pridobi tri vrste digitalnih covid potrdil EU: o cepljenju, o prebolelosti in o testiranju. Da je digitalno covid potrdilo EU mogoče pridobiti na vse tri načine, so za Razkrinkavanje.si potrdili na zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Zavod za zaposlovanje, zavod za zdravstveno zavarovanje in ministrstvo za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko smo vprašali, kakšni bodo pogoji za tiste delavce, ki bodo imeli potrdilo o testiranju. Zanimalo nas je, ali za izpolnitev pogoja velja že en negativen izvid na testu, opravljenem dan pred 25. avgustom, ko mora vsaj 70 odstotkov delavcev, prijavljenih za državno pomoč, imeti veljavna covid potrdila. Na to vprašanje nam nobena od institucij ni odgovorila.

Predsednik Neodvisnih hrvaških sindikatov Krešimir Sever, ki se je o uvedbi dodatnega pogoja pogajal z vlado, je za Razkrinkavanje.si dejal, da zavod za zaposlovanje in zavod za zdravstveno zavarovanje tudi sindikatom nista znala pojasniti, ali bo za državno pomoč dovolj že en negativen izvid s testiranja.

Po Severjevi interpretaciji je namen ukrepa, da bi čim več delavcev imelo potrdilo o prebolelosti ali cepljenju, saj ti dve covid potrdili veljata dlje časa. Za veljavnost covid potrdila o testiranju pa bi se moral delavec testirati vsaka dva dni, kolikor velja rezultat hitrega testa, ali vsake tri dni, kolikor velja rezultat PCR-testa. Zavod za zaposlovanje bo moral pogoje za delavce s potrdilom o negativnem testu natančneje določiti ali dodatno pojasniti, ugotavlja Sever.

Odgovora na vprašanje, ali nameravajo natančneje definirati oziroma pojasniti pogoje za delavce s potrdili o negativnem rezultatu testa, od hrvaškega zavoda za zaposlovanje nismo prejeli. Objavili ga bomo, če ga prejmemo.

Vodjo vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije Mateja Lahovnika smo vprašali, na kaj se je skliceval v tvitu, da Hrvaška polne pomoči podjetjem pogojuje z vsaj 70-odstotno precepljenostjo zaposlenih, a nam tega ni pojasnil. Prav tako smo ga prosili za komentar ugotovitve, da Hrvaška pomoč podjetjem v resnici pogojuje z evropskim covid potrdilom, ki poleg cepljenja upošteva tudi prebolelost in testiranje. Njegove odgovore bomo objavili, ko jih dobimo.

 

SKLEP

Matej Lahovnik, ekonomist in vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo, je 24. julija tvitnil, da Hrvaška od julija izplačuje celotno pomoč za omilitev posledic epidemije le podjetjem, ki imajo cepljenih vsaj 70 odstotkov zaposlenih, drugim pa sorazmerno glede na delež cepljenih delavcev.

V programu pomoči podjetjem, prizadetim zaradi epidemije ali potresov, je hrvaški zavod za zaposlovanje za mesec julij res dodal pogoj, da mora vsaj 70 odstotkov zaposlenih, za katere delodajalec prosi za državno pomoč, imeti digitalno covid potrdilo EU, da lahko prejme vso zaprošeno pomoč. Toda digitalno covid potrdilo EU lahko delavci pridobijo tudi s prebolelostjo ali testiranjem, ne samo s cepljenjem.

Lahovnikova izjava, da Hrvaška od julija izplačuje celotno pomoč za omilitev posledic epidemije le tistim podjetjem, ki imajo cepljenih vsaj 70 odstotkov zaposlenih, ne drži.

 

Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij