STA sme tržiti novice o olimpijskih igrah
Avtorica: Zala Čas
TRDITEV
»STA novice z olimpijskih iger trži posebej, čeprav bi morali šport pokrivati v skladu z zakonom in v okviru javne službe«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Na portalu Nova24TV.si so 27. julija objavili prispevek z naslovom »STA novice z olimpijskih iger trži posebej, čeprav bi morali šport pokrivati v skladu z zakonom in v okviru javne službe«. V njem so zatrjevali, da bi Slovenska tiskovna agencija (STA) morala vsem uporabnikom brezplačno omogočiti dostop do novic o olimpijskih igrah v Tokiu.
V prispevku so pojasnili, da so na portalu STA želeli prebrati novice z olimpijskih iger, a do njih niso imeli dostopa. Ob tem so opozorili, da 4. člen zakona o STA agenciji narekuje, da mora v okviru javne službe ustvarjati in javnosti posredovati povzetke novic z najbolj bistvenimi podatki o dogajanju v Sloveniji in po svetu, med drugim tudi s področja športa.
Direktor STA Bojan Veselinovič je za Razkrinkavanje.si zavrnil očitke portala Nova24TV.si, saj da olimpijske vsebine objavljajo tudi v sklopu javnega servisa. Kot je pojasnil, so povzetki novic z olimpijskih iger skladno z zakonom o STA brezplačno dostopni vsem pod enakimi pogoji.
Toda razširjene novinarske vsebine in specializirani servisi, kot sta fotografski in olimpijski servis, sodijo v njihovo tržno dejavnost, je opozoril. Pri tem se je skliceval na 5. člen zakona o STA, ki agenciji omogoča opravljanje tržnih dejavnosti, ki ne spadajo v okvir njene javne službe. Med te sodita tudi ustvarjanje in posredovanje specializiranih servisov ter razširjenih novinarskih vsebin, kot so zbirne novice, intervjuji in biografije.
»Vse razširjene vsebine so dostopne samo našim naročnikom specializiranega servisa poletne olimpijske igre, saj je njihovo pokrivanje povezano s stroški, ki pri tem nastajajo. To, da letos še nismo dobili nikakršnih sredstev od države za javni servis, čeprav bi jih po zakonodaji morali, pa je znano,« je še pojasnil Veselinovič.
Pri tem je presoja o uvrstitvi novice o slovenskih športnikih na javni ali specializirani servis v pristojnosti športnega uredništva. Tako so se v uredništvu denimo odločili, da na javnem servisu v okviru dnevnega dogajanja na olimpijskih igrah poročajo predvsem o končnih rezultatih slovenskih športnikov.
Na Razkrinkavanju.si smo analizirali, kateri novinarski prispevki STA o olimpijskih igrah so bili 27. julija, ko je Nova24TV.si agenciji očitala neupoštevanje zakonskih določb, brezplačno dostopni vsem uporabnikom in kateri naročnikom.
Na javnem servisu so lahko vsi brezplačno dostopali do kratkih povzetkov novice o uvrstitvi judoistke Tine Trstenjak, novice o številu okužb s koronavirusom na olimpijskih igrah in novice o odstopu ameriške telovadke zaradi težav z duševnim zdravjem. Na strani pa so v razpredelnici prikazovali tudi vse slovenske uvrstitve na letošnjih igrah.
Toda vsi niso mogli dostopati do povzetkov novic o končnih uvrstitvah nekaterih slovenskih športnikov, denimo tekvondoista Ivana Trajkovića in lokostrelca Žige Ravnikarja. Njuni rezultati so bili sicer dostopni na javnem servisu in v pregledu olimpijskih iger, ki jih STA za naročnike javnega servisa objavlja trikrat na dan.
Veselinovič je pojasnil, da se je v nekaterih primerih, denimo pri novici o tekvondoistu Trajkoviću, zgodila napaka pri razvrščanju vesti na servis, kar so kasneje popravili.
Naročniki olimpijskega servisa so lahko dostopali do vseh novic o olimpijskih igrah, med njimi do razširjenih vsebin o slovenskih športnikih, denimo do portreta Trstenjakove in odzivov na njeno uvrstitev ter dnevne napovedi dogodkov na olimpijskih igrah. Dostopali so lahko tudi do novinarskih vsebin o uspehih tujih športnikov.
Poročanje o slovenskih uspehih je javna služba STA
V odvetniški pisarni Pirc Musar in Lemut Strle so za Razkrinkavanje.si ocenili, da v sklop opravljanja javne službe agencije sodi ustvarjanje fotografij in novic o uspehih slovenskih športnikov na olimpijskih igrah: »Gre namreč za javni interes v smislu promocije športa in družbene zavesti, vsekakor pa so olimpijske igre kot športni dogodek z ogromnim dosegom in razsežnostmi po našem mnenju pomemben dogodek v smislu 4. člena zakona o STA.«
Poudarili so, da morajo na agenciji po zakonu o STA v okviru javne službe objavljati zgolj povzetke novic z najpomembnejšimi podatki. Drugi prispevki, denimo intervjuji s slovenskimi športniki, pa spadajo med razširjene novinarske vsebine, ki jih lahko tržijo.
STA po njihovi oceni v okviru javne službe ni dolžna poročati o rezultatih in uspehih tujih športnikov na olimpijskih igrah, zato tudi te vsebine lahko trži.
Profesor novinarstva na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević, ki se med drugim ukvarja z medijsko regulacijo, je za Razkrinkavanje.si ocenil, da STA poglobljene novinarske vsebine o olimpijskih igrah, kot so biografije in intervjuji, lahko trži.
Ob tem je poudaril, da zakon ne omogoča natančne uvrstitve vsakega novinarskega žanra ali zvrsti v javni servis ali tržno dejavnost. Vendar po njegovem mnenju zakon jasno narekuje, da k javnemu servisu sodijo »kratke novinarske vsebine in kratki, nekompleksni novinarski žanri«.
V odvetniški pisarni so sicer opozorili, da so določila zakona o STA glede opredelitve javne službe agencije ohlapna: »Vsaka stran tako določene člene interpretira nekoliko po svoje, pri čemer bi bila omenjena težava rešena s podpisom pogodbe med STA in uradom vlade za komuniciranje, ki bi natančneje definirala sporna vprašanja, kot denimo, kaj so pomembni dogodki v okviru 4. člena zakona.«
Eno od vprašanj je interpretacija zakona glede pravice do dostopa do agencijskih vsebin. Iz zakonske določbe, da mora STA v okviru javne službe vsem pod enakimi pogoji omogočiti brezplačen dostop do nekaterih vsebin, namreč ni jasno, ali pravica do dostopa medijem daje tudi pravico do brezplačne poobjave vsebin iz javnega servisa.
V odvetniški pisarni Pirc Musar in Lemut Strle so pojasnili, da 1. člen zakona med drugim določa, da STA opravlja javno službo za potrebe javnosti in za potrebe medijev, kar bi lahko interpretirali kot pravico do poobjavljanja vsebin iz javnega servisa RTV ne glede na avtorske pravice novinarjev.
Po Milosavljevićevem mnenju pa brezplačen dostop do vsebin STA medijem še ne daje pravice do brezplačne poobjave prispevka. Pojasnil je, da morajo mediji za poobjavo skleniti ustrezno pogodbo, v kateri uredijo vprašanje plačila in avtorskih pravic.
Portal Nova24TV smo prosili za komentar naših ugotovitev, a odgovora nismo dobili. Objavili ga bomo, ko ga prejmemo.
SKLEP
Na portalu Nova24TV.si so 27. julija objavili prispevek, v naslovu katerega so zatrdili, da »STA novice z olimpijskih iger trži posebej, čeprav bi morali šport pokrivati v skladu z zakonom in v okviru javne službe«.
Pri tem so se sklicevali na 4. člen zakona o STA, po katerem mora agencija v okviru javne službe ustvarjati in javnosti posredovati povzetke novic z najbolj bistvenimi podatki o dogajanju v Sloveniji in po svetu, med drugim tudi s področja športa.
Naša analiza dostopnosti prispevkov o olimpijskih igrah je pokazala, da so končne uvrstitve slovenskih športnikov in nekateri povzetki novic o njihovih uspehih brezplačno dostopni vsem na javnem servisu. Razširjene vsebine, denimo intervjuji in poročanje o uspehih tujih športnikov, pa so del specializiranega olimpijskega servisa.
V odvetniški pisarni Pirc Musar in Lemut Strle so za Razkrinkavanje.si ocenili, da v sklop opravljanja javne službe tiskovne agencije spadajo novice o uspehih slovenskih športnikov na olimpijskih igrah, med razširjene novinarske vsebine, ki jih STA lahko trži, pa spadajo intervjuji s slovenskimi športniki in vsebine o uspehih tujih športnikov.
Tudi profesor novinarstva s fakultete za družbene vede Marko Milosavljević, ki se med drugim ukvarja z medijsko regulacijo, je za Razkrinkavanje.si ocenil, da STA poglobljene novinarske vsebine o olimpijskih igrah, kot so biografije in intervjuji, lahko trži.
STA povzetke najpomembnejših dogodkov z olimpijskih iger skladno z zakonom pokriva v okviru javne službe. Trži pa razširjene novinarske vsebine, kot to predvideva zakon. Trditev portala Nova24TV, da je trženje novic STA z olimpijskih iger v nasprotju z zakonom, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.