Na Poljskem največ nasilja nad spolnimi manjšinami v EU
Avtor: Martin Mittendorfer
TRDITEV
»Še več, na Madžarskem in Poljskem je celo manj nasilja nad LGBT osebami kot drugod po Evropi.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
V Sloveniji je po raziskavi FRA nasilje doživelo 10 odstotkov pripadnikov spolnih manjšin, kar je za odstotno točko manj od povprečja EU. Foto: Nebojša Tejić/STA
Na spletnem portalu Domovina.je so 7. julija poročali, da je na Madžarskem in Poljskem manj nasilja nad LGBT-osebami kot drugod v Evropi. Pri tem so povzemali razpravo o kršitvah evropske zakonodaje in pravic spolnih manjšin na Madžarskem, ki je istega dne potekala na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta.
Evroposlanci so o tej temi razpravljali po tem, ko je madžarski parlament 15. junija sprejel zakon, ki med drugim prepoveduje posredovanje vsebin, ki »promovirajo odklone v spolni identiteti, homoseksualnost ali spremembe spola«, mladoletnikom.
Na seji je o stopnjah nasilja nad spolnimi manjšinami v evropskih državah razpravljal tudi poljski evropski poslanec Patryk Jaki iz skupine evropskih konservativcev in reformistov: »Kot veste, je na Poljskem manj nasilja nad LGBT-osebami kakor v vaših državah. In vaša statistika to kaže.« Jaki je odgovarjal poslancem, ki so bili kritični do madžarske in poljske vlade zaradi domnevnih kršitev prava Unije.
Jakija smo vprašali, na katere države in statistiko se je pri svoji trditvi skliceval. Odgovora še nismo prejeli.
Pri preverjanju trditve smo upoštevali ugotovitve raziskave o pravicah in diskriminaciji skupnosti LGBTI v evropskih državah, ki jo je lani objavila evropska agencija za temeljne pravice (FRA). Podatke so pridobili z anketnim vprašalnikom, na katerega je v vseh državah EU ter Srbiji in Severni Makedoniji med majem in julijem 2019 odgovorilo skoraj 140 tisoč ljudi, starejših od 15 let. Agencija uporablja kratico LGBTI, saj poleg lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb v raziskavi obravnava tudi interseksualne osebe.
Po raziskavi FRA je na Poljskem 15 odstotkov pripadnikov spolnih manjšin v petih letih pred anketo doživelo fizično ali spolno nasilje zaradi spolne identitete, kar je največ v EU. Na Madžarskem pa je bil ta delež 11 odstotkov, kar je enako povprečju EU. Slovenija je z 10 odstotki tik pod evropskim povprečjem.
Podatki policije o nasilju nezanesljivi
Po mnenju Judit Takács z budimpeškega centra za družbene vede, ki raziskuje sovraštvo na temelju spola na Madžarskem, je razširjenost nasilja težko popisati s kvantitativnimi podatki, zato je otežena tudi primerjava stopnje nasilja med državami. Podatki raziskave FRA po njenem mnenju kažejo predvsem, da je nasilja nad pripadniki spolnih manjšin preveč povsod v EU.
Primerjava med državami je otežena tudi zaradi različnega dojemanja nasilja v posameznih državah, je opozorila Magdalena Grabowska, profesorica za študije spola z inštituta za filozofijo in sociologijo na poljski akademiji znanosti. Številni Poljaki denimo odrivanja ali siljenja v osebo ne dojemajo kot nasilje, medtem ko na primer Švedi ta dejanja, zaradi večje ozaveščenosti, prepoznavajo kot nasilna.
Po mnenju Hadleyja Z. Renkina, ki na Srednjeevropski univerzi proučuje homofobijo v madžarski javnosti, podatki raziskave FRA za Madžarsko podcenjujejo razširjenost nasilja nad spolnimi manjšinami. Kot je pojasnil, od leta 2010, ko je oblast prevzela stranka Fidesz, narašča homofobija, zato spolne manjšine svojo spolno identiteto skrivajo, da ne bi bile tarča napadov.
Žrtve zaradi skrivanja spolne identitete po Renkinovem mnenju nasilja pogosto ne prijavijo: »Poskusi, da ne bi bili opaženi, lahko med drugim pomenijo, da so manj nagnjeni k poročanju o nasilju policiji, saj bi se tako izpostavili očem javnosti.«
Da žrtve nasilna dejanja na Madžarskem redkeje prijavijo policiji kot v drugih članicah EU, kažejo tudi podatki raziskave FRA. Od tistih, ki so doživeli fizično ali spolno nasilje, je na Madžarskem to prijavilo 5 odstotkov ljudi, medtem ko je povprečje EU 14 odstotkov. Na Poljskem je nasilje prijavilo 12 odstotkov žrtev, kaže raziskava.
Obe državi pa sta nadpovprečni po deležu tistih, ki nasilja niso prijavili zaradi strahu pred homofobnim ali transfobnim odzivom policije. Na Poljskem je bilo takih 36 odstotkov vprašanih in na Madžarskem 34 odstotkov, medtem ko je v EU strah pred odzivom policije kot razlog, da napada niso prijavili, navedla četrtina anketiranih.
Avtor prispevka na portalu Domovina je za Razkrinkavanje pojasnil, da trditve o manjšem obsegu nasilja nad LGBT-osebami na Madžarskem in Poljskem v primerjavi z drugimi evropskimi državami ni povzel iz točno določene izjave med razpravo, ampak je sinteza argumentov več evropskih poslancev. »Verjamem pa, da so bili poudarki, ki sem jih izpostavil v članku, ustrezni glede na vsebino razprave in razpoložljivo dolžino prispevka.«
SKLEP
Portal Domovina je 7. julija poročal, da je na Madžarskem in Poljskem manj nasilja nad LGBT-osebami kot drugod po Evropi. Pri tem so povzemali razpravo o kršitvah evropske zakonodaje in pravic spolnih manjšin na Madžarskem, ki je istega dne potekala na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta.
Evropski poslanec Patryk Jaki iz skupine evropskih konservativcev in reformistov je denimo zatrdil, da je na Poljskem manj nasilja nad spolnimi manjšinami kot v drugih državah EU. V katerih državah natančno in na kateri vir se je pri tem skliceval, za Razkrinkavanje.si ni pojasnil.
Zadnja študija agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) o pravicah, diskriminaciji in nasilju nad LGBTI-osebami v EU je pokazala, da je delež ljudi, ki so bili fizično ali spolno napadeni zaradi spolne identitete, na Poljskem 15 odstotkov, kar je največ v EU. Na Madžarskem pa je 11 odstotkov ljudi v zadnjih petih letih vsaj enkrat doživelo fizično ali spolno nasilje, kar Madžarsko uvršča v povprečje EU.
Trditev v prispevku na portalu Domovina, v kateri je avtor povzemal razpravo v evropskem parlamentu, da je na Madžarskem in Poljskem manj nasilja nad LGBT-osebami kot drugod po Evropi, ne drži.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.