Gospodarska rast ni bila najvišja v vseh Janševih vladah
Avtorica: Zala Čas
TRDITEV
»Dejstva vas negirajo. Kadar je bila na oblasti vlada Janeza Janše, smo v Sloveniji imeli najvišjo gospodarsko rast, najmanj brezposelnih, socialna država je bila najmočnejša, celo nataliteta je bila bistveno višja.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Evropski poslanec Milan Zver je v razpravi ob prevzemu predsedovanja Slovenije svetu EU poudaril, da se program slovenskega predsedovanja osredotoča na kibernetsko varnost ter digitalni in zeleni prehod. Foto: evropski parlament
»Kadar je bila na oblasti vlada Janeza Janše, smo imeli v Sloveniji najvišjo gospodarsko rast, najmanj brezposelnih, najmočnejšo socialno državo in bistveno višjo nataliteto,« so 6. julija zatrdili na spletnem mestu evropskega poslanca Milana Zvera (ELS/SDS). Pri tem so povzemali njegov govor v razpravi po predstavitvi programa slovenskega predsedovanja svetu EU, ki je istega dne potekala v evropskem parlamentu v Strasbourgu.
Zver se je s to trditvijo odzval na kritike poslanskih kolegov Tanje Fajon in Klemna Grošlja, ki sta trenutni vladi očitala nedemokratičnost in neučinkovitost, so pojasnili na spletnem mestu evropskega poslanca.
Po podatkih statističnega urada (Surs) je bila v Sloveniji najvišja gospodarska rast leta 2007, ko je vlado vodil Janez Janša. Takrat se je bruto domači proizvod povečal za 7 odstotkov.
Prav tako so v Janševem prvem mandatu na čelu vlade, leta 2008, na zavodu za zaposlovanje izmerili najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti, in sicer 6,7 odstotka.
Toda po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača z ljubljanske ekonomske fakultete je gospodarska rast v Sloveniji zaradi majhnosti države in velike vloge izvoza odvisna predvsem od ekonomskih razmer na svetovnem trgu in ne toliko od vladne politike. Visoka gospodarska rast v času prve Janševe vlade je bila tako po njegovem mnenju posledica ekonomskega razcveta na mednarodnem trgu.
Zaradi visoke rasti je bila v času prve Janševe vlade tudi brezposelnost najnižja, saj so slovenska izvozna podjetja »delovala s polnimi pljuči« in bila uspešna na mednarodnem trgu, je pojasnil Kovač.
Toda leta 2012, ko je vlado drugič prevzel Janez Janša, se je gospodarstvo skrčilo za 2,6 odstotka, medtem ko je še leto pred tem zraslo za 0,9 odstotka. Obenem je pod to vlado zrasla tudi brezposelnost, leta 2013 je dosegla 13,1 odstotka delovno aktivnih prebivalcev, kar je 1,3 odstotne točke več kot pred nastopom Janševe vlade in največ od leta 1999.
Kot je pojasnil Kovač, je bila to posledica svetovne gospodarske krize, zaradi katere se je povpraševanje po proizvodih in storitvah slovenskih podjetij zmanjšalo. H globokemu padcu gospodarske rasti po začetku krize pa sta po njegovem mnenju pripomogli tudi prva Janševa vlada, ki se je v obdobju gospodarske rasti dodatno zadolževala, in vlada Boruta Pahorja, ki se je ob prevzemu mandata slabo odzvala na krizo.
Vlada bi morala po principu ciklične politike v času gospodarskega razcveta rast omejevati, v času krize pa jo pospeševati, je poudaril Kovač. »Janševa vlada leta 2007 ni bila odgovorna za visoko gospodarsko rast, sprožila pa je zelo nevarno neravnovesje, in sicer z izjemno visokim zadolževanjem, ki ga v nobenem primeru ni ustavljala. Z velikimi investicijami je takrat pregrevala gospodarstvo,« je pojasnil.
Kritičen je bil tudi do ravnanja druge Janševe vlade, ko je leta 2012 zaradi visoke zadolžitve države uvedla vrsto varčevalnih ukrepov, namesto da bi pospeševala gospodarsko rast. Poudaril je, da Slovenija v tem ni bila izjema, saj je celotna EU vodila varčevalno politiko, toda Janševa vlada je bila pri tem še posebej striktna in »bolj papeška od papeža«.
Gospodarska rast je upadla tudi leta 2020, ko je Janša tretjič prevzel vodenje vlade, in sicer za 5,5 odstotka. Prav tako je takrat narasla stopnja brezposelnosti, s 7,7 odstotka v letu 2019 na 8,7 odstotka. Zaradi omejenega gibanja in zapiranja gospodarstva med epidemijo covida-19 je upadla zasebna potrošnja, zaradi negotovosti na mednarodnem trgu pa sta se zlasti v prvem valu epidemije močno zmanjšala tudi izvoz in uvoz blaga, so v letošnjem poročilu o razvoju pojasnili na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj.
Po Kovačevem mnenju zdajšnja Janševa vlada v obdobju epidemije izvaja boljšo ekonomsko politiko, kot jo je v prvih dveh mandatih. Pojasnil je, da tako EU kot Slovenija v času pandemije uspešno pospešujeta gospodarsko rast.
Nataliteta najvišja v času Pahorjeve vlade
Po podatkih Sursa je nataliteta, torej število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev v enem letu, v času prve Janševe vlade naraščala. Leta 2004 se je rodilo 9 otrok, leta 2008 pa 9,8 na tisoč prebivalcev.
Toda nataliteta je bila najvišja leta 2010, ko je vlado vodil Borut Pahor, in ne v času Janševih vlad. Takrat je bilo rojenih 10,9 otroka na tisoč prebivalcev, odtlej pa nataliteta v Sloveniji pada.
Milan Zver se na naša vprašanja, na katere vire se je skliceval v trditvi, ni odzval. Prav tako ni pojasnil, kateri podatki kažejo, da je bila socialna država najmočnejša v času vlad Janeza Janše. Ker ni jasno, kateri kazalnik naj bi popisoval moč socialne države, tega dela trditve nismo mogli neodvisno preveriti.
Sicer pa je Zver med razpravo v evropskem parlamentu med drugim zatrdil še, da sta v času vlade Janeza Janše bistveno višja tudi indeks medijske svobode in indeks demokratičnosti. Trditev, da je bila v času prve Janševe vlade stopnja svobode medijev najvišja, smo julija lani po metodologiji Razkrinkavanja.si označili za manipulacijo. Enako smo marca lani ocenili trditev, da je Slovenija v času Janševih vlad imela najvišji indeks demokratičnosti.
SKLEP
Evropski poslanec Milan Zver je 6. julija v evropskem parlamentu dejal, da je Slovenija v času Janševih vlad imela najvišjo gospodarsko rast, najnižjo brezposelnost, najmočnejšo socialno državo in višjo nataliteto.
Po podatkih Sursa je bila v Sloveniji v času prve Janševe vlade, leta 2007, gospodarska rast najvišja od osamosvojitve. Prav tako je bila v tem mandatu po podatkih zavoda za zaposlovanje najnižja stopnja brezposelnosti.
Toda na visoko gospodarsko rast in nizko stopnjo brezposelnosti v času prve Janševe vlade so vplivale predvsem razmere na mednarodnem trgu in ne vladna politika, je za Razkrinkavanje.si pojasnil ekonomist Bogomir Kovač. Opozoril je tudi, da takratna vlada ni vodila ustrezne ekonomske politike, saj je v obdobju gospodarskega razcveta z zadolževanjem in investicijami dodatno pospeševala rast, kar je vplivalo na njen padec med gospodarsko krizo.
V času druge in tretje Janševe vlade je gospodarska rast v primerjavi z obdobjem pred prevzemom oblasti padala. V času druge Janševe vlade sta k temu po Kovačevem mnenju pripomogla svetovna gospodarska kriza in vladno varčevanje. V času zdajšnje vlade pa je krčenje gospodarstva posledica pandemije covida-19.
Zverova trditev, da je imela Slovenija najvišjo gospodarsko rast in najmanj brezposelnih, kadar je vlado vodil Janez Janša, ne drži, saj to velja le za prvo Janševo vlado, ko je bilo svetovno gospodarstvo v razcvetu. V drugih dveh vladah pod Janševim vodstvom je bila rast nižja kot pred prevzemom oblasti, brezposelnost pa višja.
Prav tako ne drži trditev, da je bila v času Janševih vlad »bistveno višja« nataliteta. V njegovem prvem mandatu je po podatkih Sursa število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev res naraščalo, vendar so najvišjo stopnjo natalitete izmerili leta 2010, ko je vlado vodil Borut Pahor.
Zver za Razkrinkavanje.si ni pojasnil, kateri kazalnik po njegovem mnenju popisuje moč socialne države, zato trditve v delu, da je bila v času Janševih vlad socialna država najmočnejša, nismo mogli neodvisno preveriti.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.