Večina izseljenih leta 2019 ni bila mladih in visoko izobraženih
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
»Samo v letu 2019 se je vsak teden izselilo v povprečju 314 Slovenk in Slovencev. To je šest avtobusov, večinoma mladih in izobraženih.«
OCENA
Mark Boris Andrijanič je na svoji predstavitvi za ministra, pristojnega za digitalno preobrazbo, med drugim dejal, da digitalizacija povečuje dodano vrednost na zaposlenega, kar vodi k višjim plačam in boljšim pokojninam. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Samo v letu 2019 se je vsak teden izselilo v povprečju 314 Slovenk in Slovencev. To je šest avtobusov, večinoma mladih in izobraženih,« je 16. julija v predstavitvi na parlamentarnem odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo dejal Mark Boris Andrijanič, takrat še kandidat za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo.
Andrijanič, ki so ga poslanci istega dne izvolili na položaj, je na predstavitvi še dejal, da je tako obsežno izseljevanje »beg možganov dramatičnih razsežnosti«. Po njegovem mnenju Slovenija s tem, ko vsak teden odlaša z digitalizacijo, izgublja mlade in izobražene, v katere je veliko vložila.
V vladni službi za digitalno preobrazbo so na naše vprašanje, na katere podatke se je v izjavi opiral minister, odgovorili, da se je skliceval na javno dostopne podatke statističnega urada (Surs). Niso pa pojasnili, ali je pri tem upošteval le podatke za državljane Slovenije in na katero stopnjo dosežene izobrazbe izseljenih se je skliceval.
Na Sursu so pojasnili, da enotne definicije bega možganov ni, a se izraz običajno uporablja za odseljevanje ljudi s terciarno stopnjo izobrazbe. Pri preverjanju izjave smo zato upoštevali podatke Sursa o izseljenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo.
Leta 2019 se je iz Slovenije sicer izselilo 15.106 ljudi, kar po preračunu znaša povprečno 290,5 človeka na teden. Med vsemi izseljenimi je bilo 6598 slovenskih državljanov, to je 43,7 odstotka, oziroma (zaokroženo) 127 na teden. Med njimi je bilo mladih, med katere Surs šteje stare od 15 do 29 let, 1910 oziroma 28,9 odstotka.
Podatke o izobrazbi izseljenih Surs zbira le za starejše od 14 let. Od vseh predlanskim odseljenih državljanov Slovenije, starejših od 14 let, jih je imela dobra polovica srednješolsko izobrazbo. Višješolsko ali visokošolsko je imela manj kot tretjina izseljenih slovenskih državljanov.
Digitalizacija lahko spodbudi migracije
Raziskovalka migracij ter predstojnica inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU Marina Lukšič Hacin je za Razkrinkavanje.si opozorila, da problematiziranje zgolj bega možganov oziroma izseljevanja visoko izobraženih lahko pomeni socialni rasizem.
Poudarila je, da so »vsi državljani Slovenije, ki imajo enake pravice in naj bi imeli enako dostojanstvo, kot državljani naj bi bili na podoben način cenjeni, četudi so poklicno in izobrazbeno raznoliki«. Beg možganov je problematičen, a je prav toliko kot beg rok oziroma izseljevanje manj izobraženih delavcev, po drugi strani pa izseljevanje ni zelo problematično, dokler je priseljevanja več.
Tako je po podatkih Sursa zadnjih šest let, pri čemer je selitveni prirast vsako leto višji. Če se je leta 2015 v Slovenijo priselilo 507 ljudi več, kot se jih je izselilo, se jih je leta 2019 priselilo 16.213 več, kot jih je odšlo. Lani je bil selitveni prirast 18.365 ljudi.
Posamezniki imajo, kot smo poročali že maja, ko smo preverjali sorodno izjavo o izseljevanju mladih strokovnjakov, različne razloge za selitev. Po vmesnih ugotovitvah raziskave inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije o begu možganov, ki še poteka in pri kateri sodeluje tudi Lukšič Hacinova, so za mlade usposobljene kadre poleg višine plače pomembne še možnosti za karierni in osebni razvoj, prav tako odnos družbe in politike do znanosti.
Blaž Lenarčič, ki na koprskem znanstveno-raziskovalnem središču raziskuje migracije v povezavi z digitalizacijo, je pojasnil, da bi lahko posamezniki, katerih motiv je boljši zaslužek, zaradi procesa digitalizacije ostali v Sloveniji, če bi ta omogočila primerno infrastrukturo in zakonodajo za delo na daljavo za tuja podjetja. Če pa motiv za selitev izvira iz delovnih razmer, kot so opremljenost laboratorijev in možnosti za dobro mentorstvo, digitalizacija ne bo imela posebnega vpliva.
Digitalizacija posameznikom omogoča časovno in stroškovno ugoden dostop do informacij, na podlagi katerih lahko sprejmejo odločitev o selitvi v drugo državo, je pojasnil Lenarčič. Po njegovem bi lahko digitalizacija prispevala k ustvarjanju delovnih mest, s tem pa bi lahko vplivala na stopnjo migracij v Slovenijo in iz nje, vendar je opozoril, da empiričnih podatkov o vplivu digitalizacije na migracije ni.
Vladno službo za digitalno preobrazbo smo prosili za odziv na naše ugotovitve, a so v odgovoru zapisali, da ministrovih izjav ne bodo dodatno pojasnjevali.
SKLEP
Mark Boris Andrijanič, minister brez listnice, pristojen za digitalno preobrazbo, je 16. julija na predstavitvi ministrske kandidature v državnem zboru dejal, da se je samo v letu 2019 iz države v povprečju vsak teden izselilo 314 Slovenk in Slovencev, večinoma mladih in izobraženih.
V vladni službi za digitalno preobrazbo so pojasnili, da se je pri tem skliceval na podatke Sursa, ne pa tudi, ali je mislil le na slovenske državljane ali tudi državljane drugih držav, ki so se izselili iz Slovenije, in na katero stopnjo izobrazbe se je njegova izjava nanašala.
Na statističnem uradu so sicer pojasnili, da enotne definicije bega možganov ni, a se izraz običajno nanaša na terciarno izobražene.
Po podatkih Sursa se je leta 2019 izselilo 15.106 ljudi, kar je v povprečju 290,5 na teden, in ne 314, kot je trdil Andrijanič. Če upoštevamo le slovenske državljane, pa se je v povprečju na teden izselilo 127 ljudi.
Trditev, da se je leta 2019 vsak teden izselilo 314 Slovenk in Slovencev, ne drži.
Med slovenskimi državljani, ki so se leta 2019 izselili v tujino, je bilo starih od 15 do 29 let 28,9 odstotka.
Večina državljanov Slovenije, ki so se predlanskim izselili, je imela srednješolsko izobrazbo. Višješolsko ali visokošolsko izobraženih je bilo za slabo tretjino, takšnih z osnovnošolsko ali brez izobrazbe pa 19 odstotkov.
Trditev Marka Borisa Andrijaniča, da je bila večina ljudi, ki so se v letu 2019 izselili, mladih in izobraženih, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.