»Nakupovalni seznam« najpogostejših poklicev ni satira
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
Najpogostejši poklici v Sloveniji so režiser, scenarist, psiholog, pisatelj, sociolog, akademik, igralec, filozof, slikar in politolog.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Trditev o najpogostejših poklicih v Sloveniji je Mitja Iršič, svetovalec za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo, na twitterju objavil po četrtem protestu aktiva delavcev in delavk v kulturi pred ministrstvom. Foto: Nebojša Tejić/STA
Režiser, scenarist, psiholog, pisatelj, sociolog, akademik, igralec, filozof, slikar in politolog so najpogostejši poklici v Sloveniji, je na twitterju zapisal Mitja Iršič, svetovalec za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo. Zapis je objavil 20. junija, po četrtem protestu aktiva delavcev in delavk v kulturi pred ministrstvom.
V podatkovni bazi statističnega urada (Surs) o poklicih v Sloveniji je 429 poklicev. Med temi so se navedeni poklici lani po pogostosti uvrstili od 197. mesta, ki ga zasedajo psihologi. Vizualni umetniki so bili na 212. mestu, sociologi in antropologi na 246., igralci na 323., filozofi, zgodovinarji in politologi na 324., 333. po pogostosti pa so bili pisatelji.
Lani so bili med delovno aktivnim prebivalstvom najpogostejši poklici prodajalec, voznik težkega tovornjaka in vlačilca, delavec za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, komercialni zastopnik za prodajo in tajnik. Najredkeje zastopani poklici pa so bili koder in korektor, potapljač, obalni ribič, delavec za preprosta ribiška dela ter zastavljalničar in posojevalec denarja.
Na Sursu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da posodobljena standardna klasifikacija poklicev na najnižji ravni opredeljuje skupine poklicev in ne več naziv poklica, kot je to določala prejšnja različica klasifikacije. Po stari klasifikaciji so se poklici delili denimo na kozmetika, manikerja, maserja, pedikerja in vizažista oziroma stilista, zdaj pa vsi našteti sodijo v skupino kozmetikov, je ponazorila Nuška Brnot iz sektorja za demografske in socialne statistike.
Poklic režiser tako ne obstaja več kot samostojen poklicni naziv, ampak je uvrščen v skupino filmskih, gledaliških direktorjev in producentov, scenarist sodi v skupino pisateljev, akademik pa ni poklic, ampak naziv izobrazbe, so opozorili na Sursu.
Poklic določajo delodajalci sami, je pojasnila Brnotova, zato je od njih odvisno, v katero skupino bodo razvrstili posameznega delavca. »Splošna pravila razvrščanja za delodajalce sicer obstajajo, vendar jih vedno ne upoštevajo.«
Poklici, ki jih je naštel Iršič, se po podatkih zavoda za zaposlovanje (ZRSZ) v evidenci brezposelnih za letošnji maj pojavljajo, kot so dejali, razmeroma redko. Na zavodu je bilo prijavljenih 17 psihologov, 12 režiserjev, osem igralcev, šest pisateljev in manj kot trije scenaristi, sociologi in filozofi. Ker akademik ni klasificiran poklic, teh podatkov na ZRSZ ne vodijo.
Satira kot duhovito in zbadljivo pisanje o resničnih aspektih življenja
Iršič je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je bil tvit, v katerem je naštel najpogostejše poklice, »satirični komentar aktualnih dnevnopolitičnih dogodkov«. Zapis je objavil po četrtem protestu aktiva delavcev in delavk v kulturi pred ministrstvom za kulturo. »No, vsaj mislil sem, da je satira zelo očitna. Večina komentatorjev pod objavo jo je zaznala.«
Za satiro ponavadi velja pisanje, ki na oster in zbadljiv način prikazuje različne aspekte resničnosti in življenja, je za Razkrinkavanje.si dejal Igor Ž. Žagar, profesor retorike in argumentacije na pedagoškem inštitutu. »Iršičev zapis predvsem ni pisanje, saj na način nakupovalnega seznama niza besede, ki naj bi predstavljale najpogostejše poklice,« je pojasnil.
To, da nanizani poklici niso med najpogostejšimi, akademik pa sploh ni poklic, po mnenju Žnidaršič Žagarja kaže na »pomanjkljiv stik Mitje Iršiča z vsakdanjo realnostjo«. Satiro ponavadi prepoznamo po iskrivem in duhovitem slogu pisanja, tako Žnidaršič Žagar, toda tega v zapisu na twitterju ob vertikalnem nizanju besed ni. »Lahko da se sam sebi zdi satiričen, a s tem samo dokazuje, da ne ve, kaj je satira,« je še dodal.
S K L E P
Poklici, ki jih je na twitterju naštel svetovalec za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo Mitja Iršič, so po pogostosti med 197. in 333. mestom od skupno 429. Iršič je sicer pojasnil, da je bil tvit »satirični komentar na aktualne dnevnopolitične dogodke«.
Po mnenju profesorja retorike in argumentacije na pedagoškem inštitutu Igorja Ž. Žagarja Iršičev zapis na twitterju ni satira. Za satiro ponavadi velja pisanje, ki na oster in zbadljiv način prikazuje različne aspekte resničnosti in življenja, »Iršič pa je zgolj na način nakupovalnega seznama nizal besede, ki naj bi predstavljale najpogostejše poklice,« je pojasnil za Razkrinkavanje.si.
Najpogostejši poklici v Sloveniji so prodajalec, voznik težkega tovornjaka in vlačilca, delavec za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, komercialni zastopnik za prodajo in tajnik.
Trditev, da so najpogostejši poklici v Sloveniji režiser, scenarist, psiholog, pisatelj, sociolog, akademik, igralec, filozof, slikar in politolog, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
