V Sloveniji nadpovprečno število postelj v domovih starejših
Avtor: Matej Simič
TRDITEV
Slovenija je država, ki ima nadpovprečno število postelj v domovih starejših občanov.
OCENA
Minister za zdravje Tomaž Gantar je še opozoril, da primerjava sistemov za oskrbo starostnikov med državami zaradi različnih načinov oskrbe praktično ni mogoča. Foto: Bor Slana/STA
Slovenija ima nadpovprečno število postelj v domovih starejših občanov, je na skupni nujni seji odborov za zdravstvo in socialne zadeve dejal minister za zdravje Tomaž Gantar. Pri tem je poudaril, da primerjava sistemov za oskrbo starejših med evropskimi državami zaradi različnih načinov oskrbe praktično ni mogoča.
Po zadnjih dostopnih podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO), za leto 2014, je bilo v državah Evropske unije na sto tisoč prebivalcev povprečno 753 postelj v domovih za starejše. S temi podatki je na vprašanje o povprečnem številu postelj v državah EU odgovorila tudi skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS), pri čemer so opozorili, da »podatkov po državah ne gre posploševati, saj številka ne prikazuje števila mest na število prebivalcev, starejših od 65 let, prav tako niso upoštevane specifike vsake države«. Podatke WHO v poročilu o izzivih dolgotrajne oskrbe iz leta 2018, v katerem so preučili sisteme 35 evropskih držav, navaja tudi evropska komisija.
Po podatkih WHO je bilo leta 2014 v slovenskih domovih starejših občanov 916 mest na sto tisoč prebivalcev, kar je bilo 144 več od povprečja držav članic EU. Toda podatki WHO se za 52 mest razlikujejo od podatkov SSZS, po katerih je bilo pri nas takrat 867 mest na sto tisoč prebivalcev. Vseh je bilo 17.868, od tega 13.000 v javnih zavodih. Po podatkih SSZS je bilo torej v Sloveniji 114 mest na sto tisoč prebivalcev več kot v EU.
Kje so na WHO pridobili podatke za Slovenijo, ni jasno. Slovenija je namreč ena od šestih evropskih držav, katerih podatke je svetovna organizacija uporabila brez navedbe vira oziroma s pojasnilom, da podatki o njem niso na voljo.
Na WHO so pojasnili, da podatke zbirajo od različnih virov, denimo nacionalnih ministrstev za zdravje, inštitutov za javno zdravje ali mednarodnih virov, kot je organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Odgovora na vprašanje, kje so pridobili podatke za Slovenijo, niso dali. »Normalno je, da med nacionalnimi podatki in podatki WHO prihaja do razlik zaradi odstopanj in metodologije,« so za Razkrinkavanje.si pojasnili pri WHO. Dodali so, da so podatki nacionalnih organov najsodobnejši in najbolj točni.
O razliki smo vprašali SSZS. »Verjamemo, da do razhajanja med podatki prihaja zaradi razlik med našimi domovi in domovi v tujini.« Pri nas imamo namreč le domove za starejše, kjer bivajo oskrbovanci z najrazličnejšimi potrebami, v tujini pa jih je več vrst in se razlikujejo glede na potrebe starostnikov. Prav tako imajo drugače oblikovan sistem varovanih stanovanj in »zaradi takšnih razlik je težko presoditi, kaj točno so v svojih poročilih upoštevali in česa niso. Z gotovostjo trdimo, da naše številke držijo«.
Po zadnjih dostopnih podatkih SSZS, za leto 2018, je bilo v domovih starejših občanov 18.567 mest, od tega 13.206 v javnih in 5361 v zasebnih zavodih s koncesijo. To, preračunano glede na skupno število prebivalcev, pomeni, da so imeli domovi starejših občanov 894 mest na sto tisoč prebivalcev.
S K L E P
Zadnji dostopni podatki svetovne zdravstvene organizacije o številu mest v domovih starejših občanov so iz leta 2014. Kažejo, da so imele takrat države EU teh v povprečju 753 mest na sto tisoč prebivalcev. Po istih podatkih je imela Slovenija 916 mest, kar se razlikuje od 867 mest, kolikor jih je v tem letu evidentirala skupnost socialnih zavodov. Ker WHO ni navedla vira podatkov, verodostojnosti njihovega podatka ni bilo mogoče preveriti.
Po zadnjih dostopnih podatkih je v Sloveniji nadpovprečno število mest v domovih starejših občanov. Izjava zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
