Do dodatka za pomoč in postrežbo niso upravičeni vsi oskrbovanci domov starejših občanov
Avtorica: Meta Gantar
VPRAŠANJE BRALKE
Zakaj oskrbovancem v domovih za starejše, ki so njihov drugi dom in tam potrebujejo dodatno oskrbo, ne pripada dodatek za nego?
IZVIRNA OBJAVA
Zakaj oskrbovancem v domovih za starejše, ki so njihov drugi dom in tam potrebujejo dodatno oskrbo, ne pripada dodatek za nego, nas je v komentarju pod zgodbo Oštra o stanju v domovih starejših med epidemijo vprašala bralka na facebooku. Preverili smo, kdo je v domovih starejših upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo.
Do dodatka za pomoč in postrežbo v domovih starejših občanov niso upravičeni vsi, je za Oštro pojasnila Jadranka Briški z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). »Ne prejemajo ga denimo tisti oskrbovanci, ki so v dom prišli zaradi druženja, a so še vedno fit in mobilni.« Dodeljujejo ga na zahtevo, ki jo »vloži osebni zdravnik, zanj predloži medicinsko dokumentacijo, nato pa na podlagi mnenja invalidske komisije na zavodu ocenimo, ali se prosilcu dodeli dodatek ali ne«.
Pogoji za dodelitev dodatka in zneski so podrobno opisani na spletni strani Zpiza. Dodatek pripada posamezniku, ki nujno potrebuje pomoč in postrežbo za opravljanje vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb, ob slepoti in slabovidnosti ali ob najmanj 70-odstotno zmanjšani zmožnosti gibanja. Pravico do dodatka sicer opredeljujeta zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju in zakon o usklajevanju transferjev.
Podatkov o tem, koliko oskrbovancev v domovih starejših občanov prejema dodatek za pomoč in postrežbo, na Zpizu nimajo. Krije se namreč iz obveznega zavarovanja posameznika, ki z njim dobi večji priliv in tako lažje poravna stroške oskrbnine, je še pojasnila Briškijeva.
Opozorila je, da invalidska komisija ne more dodeliti dodatka za pomoč in postrežbo vsem oskrbovancem domov starejših občanov, saj za to nima zakonske podlage. Edina možnost bi bil nov zakon o dolgotrajni oskrbi.