Verodostojna primerjava cene zaščitne opreme v Sloveniji in na Hrvaškem ni mogoča
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
5,5 milijona je država plačala Jocu Pečečniku v sklopu tiste 30-milijonske pogodbe za transport približno 20 ton blaga. Hrvaška je za 5,5 milijona evrov dobila 60 ton zaščitnega materiala neposredno od Kitajske, cena prevoza vključena.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanec Levice Miha Kordiš je napačno sklepal, da je zavod za blagovne rezerve podjetju Joca Pečečnika plačal 5,5 milijona evrov zgolj za prevoz 20 ton blaga. Foto: Nebojša Tejić/STA
Hrvaška je kitajskim dobaviteljem za 60 ton zaščitne opreme plačala 5,5 milijona evrov, vključno s prevozom, je na 40. izredni seji državnega zbora ob interpelaciji zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška povedal poslanec Levice Miha Kordiš. Slovenija je podjetju Joca Pečečnika enak znesek plačala le za prevoz 20 ton blaga, je dejal.
Cene zaščitne opreme v Sloveniji, ki jo je kupovala prek posrednikov, in na Hrvaškem, kjer so jo kupovali neposredno od kitajskih dobaviteljev, je na 16. nujni seji komisije za nadzor javnih financ v začetku maja primerjal tudi poslanec SD Franc Trček. Ugotavljal je, da je Slovenija za 20 ton opreme plačala 30 milijonov evrov, Hrvaška pa za 60 ton 5,3 milijona evrov, pri čemer ni bil prepričan, ali je v hrvaški ceni prevoz vključen ali ne.
20 ton tehtala le prva pošiljka
Na brniškem letališču je 10. aprila pristalo prvo letalo z zaščitno opremo, ki jo je dobavilo Pečečnikovo podjetje Public Digital Infrastructure. V pošiljki je bilo dober milijon kirurških mask, nekaj več kot 1,6 milijona rokavic različnih velikosti in dobrih 15 tisoč zaščitnih oblek. Kot je tedaj tvitnil minister Počivalšek, je podjetje tistega dne dobavilo 20 ton opreme.
Koliko je država plačala za prevoz teh 20 ton opreme, ni znano, saj naj bi zavod za blagovne rezerve po pogodbi s Pečečnikovim podjetjem plačal 5,55 milijona evrov za prevoz vse opreme, opredeljene v pogodbi. Te pa je več, kot je je podjetje dostavilo s prvim letalom.
Public Digital Infrastructure naj bi po pogodbi skupaj dobavil dva milijona zaščitnih mask FFP2, milijon mask FFP3, dva milijona kirurških mask, pol milijona zaščitnih oblek, 400 tisoč zaščitnih očal in pet milijonov rokavic. Podatka o dejanski skupni teži opreme, ki jo je Pečečnikovo podjetje za dobrih 5,5 milijona evrov pripeljalo v Slovenijo, na zavodu nimajo.
Vrednost celotne pogodbe med zavodom za blagovne rezerve in podjetjem Public Digital Infrastructure je bila nekaj manj kot 31 milijonov evrov. Po ceniku iz pogodbe je zavod za opremo, ki je v Slovenijo prispela s prvo pošiljko 10. aprila, plačal 2,46 milijona evrov, kar je slabih 10 odstotkov celotnega naročila, brez prevoza.
Miha Kordiš je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je imel informacije iz medijev in da je razumel, da je 5,5 milijona evrov strošek prevoza le za 20 ton blaga. »Če ti podatki niso točni in če sem kaj narobe prebral ali razumel, se lahko tudi opravičim,« je zagotovil.
Iz uvodnega dela članka na portalu 24ur.com, objavljenega na dan, ko je na letališče prispela prva pošiljka Pečečnikove zaščitne opreme, bi bilo sicer res mogoče razumeti, da je država 5,5 milijona evrov plačala le za prevoz prve pošiljke. »Več kot pet milijonov bo država plačala samo za pot. Pa bi lahko bila cena nižja?« so se spraševali. Iz nadaljevanja prispevka je sicer jasno, da se cena prevoza nanaša na vse pošiljke.
»Po najboljši volji poskušam navajati točne številke,« je pojasnil Kordiš. »Vendar so edine številke, ki jih imamo na voljo, te, ki so prišle v javnost s pomočjo raziskovalnih novinarjev.«
Podrobni podatki o pogodbenih cenah in količini opreme, ki jo je dobavilo podjetje Public Digital Infrastructure, ter strošku prevoza so od 8. aprila sicer javno objavljeni na spletnem mestu zavoda za blagovne rezerve. Iz podatkov v tabeli je razvidno, da se cena prevoza nanaša na vso opremo, ki bo dobavljena po pogodbi.
Joc Pečečnik se na naše poizvedovanje, koliko je zavod za blagovne rezerve dejansko plačal njegovemu podjetju za prevoz, ni odzval.
POSODOBITEV, 26. 6. 2020:
Joc Pečečnik se je po objavi članka odzval na naša vprašanja in pojasnil, da je podjetje Public Digital Infrastructure za 4 milijone evrov pripeljalo 320 ton zaščitne opreme.
Za portal Necenzurirano.si pa je nedavno povedal, da so del pogodbe, ki se nanaša na dobavo mask FFP3 in del zaščitnih oblek, razveljavili, zavod pa ga je nato po njegovem zatrjevanju »prisilil« v podpis aneksa za znižanje stroškov prevoza. Pečečnik je za portal dejal, da bo zavod po podpisu aneksa za prevoz plačal 4,038 milijona evrov. Njegovo podjetje pa naj bi za prevoz dejansko odštelo več: enkrat je omenil znesek 4,611 milijona, drugič pa 4,702 milijona evrov.
V poslanski skupini socialnih demokratov na našo prošnjo za pojasnilo trditve Franca Trčka, da je zavod za blagovne rezerve Pečečnikovemu podjetju plačal 30 milijonov evrov za 20 ton opreme, niso odgovorili.
Varovanje državne varnosti
Primerjave cen, ki sta jih za zaščitno opremo plačali Slovenija in Hrvaška, ne otežuje samo neznana skupna teža pošiljk, ki jih je dobavilo Pečečnikovo podjetje, temveč tudi nepopolni podatki o tem, kakšno opremo je kupila Hrvaška.
Na zagrebškem letališču je 12. aprila pristalo tovorno letalo s 60 tonami zaščitne opreme, je poročal časnik Večernji list. Po njihovih podatkih je bila cena pošiljke, skupaj s prevozom, približno 6 milijonov dolarjev oziroma 5,4 milijona evrov.
Kot je še poročal časnik, je pošiljka vsebovala opremo, ki jo je Hrvaška skladno z dogovorom med hrvaško in kitajsko vlado kupila od kitajskih državnih podjetij Meheco in Sinopharm. Poleg tega je bila na letalu tudi zaščitna oprema, ki sta jo donirali kitajska vlada in hrvaška skupnost na Kitajskem.
Ni pa znano, kolikšen delež v 60 tonah tovora je predstavljala oprema, ki jo je kupila vlada, in koliko je bilo donacij. Prav tako ni znano, katero zaščitno opremo je Hrvaška kupila od kitajskih državnih podjetij, po kakšni ceni in v kakšnih količinah. Kot je poročal spletni medij Telegram, je namreč hrvaška vlada 17. marca podatke o nabavi zaščitnih sredstev s sklepom razglasila za tajne zaradi zaščite varnostnih interesov države.
Po poročanju Telegrama je cena opreme znana zgolj iz izjav predstavnikov tamkajšnje civilne zaščite na tiskovnih konferencah. Vendar so tudi ti ob različnih priložnostih navajali različne številke: od 5,95 do 6,3 milijona dolarjev.
Na hrvaško ministrstvo za gospodarstvo smo naslovili več vprašanj v zvezi s količino in ceno opreme, ki jo je kupilo od kitajskih državnih podjetij, a odgovora nismo prejeli.
S K L E P
Poslanec Miha Kordiš je na 40. izredni seji državnega zbora dejal, da je Slovenija podjetju Joca Pečečnika za prevoz 20 ton blaga plačala 5,5 milijona evrov, medtem ko je Hrvaška za podobno ceno neposredno od kitajskih državnih podjetij kupila 60 ton zaščitnih sredstev, skupaj s stroški prevoza.
Po pogodbi med zavodom za blagovne rezerve in podjetjem Public Digital Infrastructure bo zavod za prevoz opreme plačal 5,55 milijona evrov. Vendar ta znesek vključuje prevoz vse opreme, opredeljene v pogodbi, in ne zgolj 20 ton tiste, ki jo je Pečečnikovo podjetje dostavilo s prvim letalom, 10. aprila. Kordiševa trditev, da je Slovenija plačala 5,5 milijona evrov samo za prevoz 20 ton opreme, medtem ko je Hrvaška za enak znesek kupila 60 ton zaščitnih sredstev, ne drži.
Prav tako ne drži trditev poslanca Franca Trčka s seje za nadzor javnih financ v začetku maja, da je Slovenija za 20 ton opreme plačala 30 milijonov evrov. To je namreč cena za vso zaščitno opremo, skupaj s prevozom, ki jo bo dobavilo podjetje Public Digital Infrastructure, ne zgolj za 20 ton v prvi pošiljki.
Verodostojna primerjava cen, ki sta jih za zaščitno opremo plačevali Slovenija in Hrvaška, ni mogoča, saj sosednja država zaradi zaščite državne varnosti javno ne razkriva podatkov o cenah in količini kupljenih zaščitnih sredstev.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
