Ne drži, da je odsotnost patriarhata podlaga za femicide
Avtorici: Manca Vertačnik, Nina Rozman
TRDITEV
»Prav odsotnost vsake sledi patriarhalnosti je zavdana prst, iz katere tako obilno poganja strupeno zelišče diaboličnega izživljanja nad dekletom in žensko!«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih poročila UNODC ter agencije ZN za enakost spolov in krepitev vloge žensk so leta 2023 intimni partnerji ali družinski člani ubili približno 51 tisoč žensk in deklet po vsem svetu. Foto: MART Production/Pexels
Slovenski pisatelj Vinko Ošlak je 26. novembra na spletnem portalu Časnik objavil zapis o femicidu, v katerem je med drugim trdil, da je »prav odsotnost vsake sledi patriarhalnosti zavdana prst, iz katere tako obilno poganja strupeno zelišče diaboličnega izživljanja nad dekletom in žensko«.
Ošlak v svojem zapisu sicer preizprašuje pomen pojma patriarhalnost. Meni, da so ljudje ob demontaži vseh bistvenih razlik, ki so osnova vsake posamezne identitete, »pozabili resnični pomen skoraj vseh ključnih pojmov«. Patriarhalnost Ošlak razume dobesedno: »veljava očeta in očetovstva«.
Po njegovem mnenju pravi oče spoštuje svojo ženo in hčer, »dekleta in ženske pa tepejo, posiljujejo in morijo ti, ki niso očetje, namreč po srcu in pameti, ki niso niti moški«. V nadaljnji argumentaciji je »odsotnost patriarhalnosti v današnji družbi« navedel kot podlago za femicid.
Del njegovega zapisa so 28. novembra v rubriki Izjava dneva poobjavili na portalu Demokracija.
Po podatkih urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNDOC) se »femicid nanaša na vse vrste namernih umorov žensk in deklet, storjenih zaradi dejavnikov, povezanih s spolom«, denimo prepričanjem, da so moški upravičeni do več privilegijev kot ženske.
Na evropskem inštitutu za enakost spolov pa femicid opredeljujejo kot »najhujšo manifestacijo nasilja na podlagi spola«. Gre za odraz neravnovesja moči v družbi, ki spodbuja neenakopraven položaj moških in žensk.
Jasna Podreka, docentka na oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete, ki med drugim raziskuje področji nasilja nad ženskami in spolne strukturiranosti družbe, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je vzrok za femicid ravno patriarhalnost »in nikakor ne njena odsotnost«.
Navedla je, da raziskave intimnopartnerskih umorov, ki proučujejo osebnostne lastnosti povzročiteljev teh kaznivih dejanj, dokazujejo, da je glavne vzroke za femicid mogoče pripisati še vedno močno razširjenim patriarhalnim vrednotam in normam, ki spodbujajo moško nadvlado ter podrejenost žensk.
Prav tako opozarjajo na specifične strukturne in kulturne dejavnike, kot so ekonomska odvisnost žensk ter kultura moške nadvlade in nadzora, ki prispevajo k nasilju nad ženskami. »Femicid je zgolj vrh ledene gore v dlje trajajočem vzorcu intimnopartnerskega nasilja in je praviloma posledica odločnega položaja žrtve, ko se prvič po letih podrejanja upre partnerju,« je poudarila.
Po besedah Podrekove se več kot polovica femicidov zgodi, ko partnerka napove prekinitev nasilnega razmerja, ali ob njegovi prekinitvi. Kot je opozorila, to ne pomeni, da je vsak moški, ki goji tradicionalna patriarhalna prepričanja, lahko nasilen, temveč, da takšen miselni okvir ustvarja večino miselnih vzorcev povzročiteljev nasilja.
“Femicid je zgolj vrh ledene gore v dlje trajajočem vzorcu intimnopartnerskega nasilja in je praviloma posledica odločnega položaja žrtve, ko se prvič po letih podrejanja upre partnerju.”
»Upam si trditi, da to, da moški svojo partnerko razume kot sebi enakovredno ter je dober oče in partner, pomeni, da se je lahko otresel patriarhalne tradicionalne miselnosti, ki razumevanje družine in odnosov postavlja na temelje neenakosti in lastninjenja.« Zaključila je, da takšne temelje v sodobnem razumevanju družine in družinskega življenja poskušamo preseči.
Posesivna moškost nasprotuje vsakršni ženski emancipaciji
Karmen Šterk, profesorica socialne in kulturne antropologije na fakulteti za družbene vede, se strinja, da je »prisotnost patriarhalne miselnosti, podprte s krščanskimi vzori moškosti in ženskosti, osnovni pogoj za možnost femicida«.
Po njenem mnenju gre razloge za razmah femicida, ki smo mu priča tudi v Sloveniji, iskati v upiranju prihajajočim spremembam v kulturnih zahtevah moškosti, ki se odmikajo od patriarhalnih norm, in odmikanju ženskosti od ideala marijanskega kulta. Ta v slovenskem prostoru še vedno prevladuje.
Marijanski kult je opredelila kot katoliško doktrino vzgoje žensk, ki podobo izpopolnjene ženskosti slika le skozi identiteto ženske v odnosu do očeta, moža ali otroka, po možnosti sina, in rojevanje.
»Logično je, da se posesivna moškost upre vsakemu poskusu ženske emancipacije, ki jo razume kot neubogljivost in nepokornost, kaj šele zapustitvi,« je pojasnila. Če partneričino ravnanje kakorkoli ogroža moško samopodobo ali javno podobo, to pri njem sproža nerazumne odzive, kot so bes, ljubosumje in nasilje.
Šterkova je med kulturnimi in socialnimi vzorci, ki vodijo v nasilje nad ženskami, navedla tudi socializacijske okoliščine, ki določajo modele oblikovanja identitete, socialno izključenost ter medijske politike in prakso. Ocenila je, da mediji v marsičem opredeljujejo vzorce in meje sprejemljivega vedenja ter, bodisi zaradi senzacionalizma ali paternalizma bodisi zaradi zasidranih kulturnih spolnih predsodkov, legitimirajo nasilje.
Z generalne policijske uprave so za Razkrinkavanje.si sporočili, da je slovenska policija med letoma 2019 in 2023 obravnavala 16 primerov dokončanih kaznivih dejanj uboja ali umora, v katerih sta bila osumljenec in žrtev bivša ali trenutna zakonca oziroma intimna partnerja. V še 12 primerih je šlo za poskus storitve teh kaznivih dejanj. Med letošnjim januarjem in novembrom so policisti obravnavali štiri tovrstna kazniva dejanja, od katerih je bilo eno poskus uboja.
Vinka Ošlaka smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Slovenski pisatelj Vinko Ošlak je 26. novembra na portalu Časnik objavil zapis o femicidu, v katerem je med drugim trdil, da je »prav odsotnost vsake sledi patriarhalnosti zavdana prst, iz katere tako obilno poganja strupeno zelišče diaboličnega izživljanja nad dekletom in žensko«.
Kot podlago za femicid je navedel odsotnost patriarhalnosti, tj. »veljave očeta in očetovstva« v današnji družbi.
Po pojasnilu sociologinje Jasne Podreka je vzrok za femicid patriarhalnost »in nikakor ne njena odsotnost«. Kot je dodala, raziskave intimnopartnerskih umorov kažejo, da glavne vzroke zanje lahko pripišemo patriarhalnim vrednotam in normam.
Karmen Šterk, profesorica socialne in kulturne antropologije, se strinja, da je »prisotnost patriarhalne miselnosti, podprte s krščanskimi vzori moškosti in ženskosti, osnovni pogoj za možnost femicida«.
Tudi evropski inštitut za enakost spolov femicid opredeljuje kot »najhujšo obliko nasilja na podlagi spola«, ki izvira iz neravnovesja moči v družbi in je posledica neenakopravnega položaja moških in žensk.
Trditev Vinka Ošlaka, da je prav odsotnost vsake sledi patriarhalnosti razlog za izživljanje nad ženskami oziroma femicide v današnji družbi, ne drži.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).