Ne drži, da mora kmet evidentirati vsakega obiskovalca svojega dvorišča
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»Samo poglejte to biovarnost. Zdaj mora kmet celo preverjati, kdo bo stopil na njegovo dvorišče, in pisati zapisnik, kdo stopi na njegovo dvorišče. Ja, kmet je na njivi, zdaj ne bo on na dvorišču imel stražarja, ki bo tam imel štoparico in uro in pisal, kdaj bo kdo prišel na obisk.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Cene gnojil in krmil so se lani po jesenski oceni stanja v kmetijstvu v povprečju znižale, cene semen in sadik ter veterinarskih storitev pa povišale. Foto: Ljubljanske mlekarne
Poslanec SDS Andrej Kosi je 7. marca na 36. nujni seji odbora za gospodarstvo trdil, da bodo morali kmetje zaradi zagotavljanja biovarnosti preverjati in zapisovati, kdo in kdaj bo stopil na njihovo dvorišče, češ, imajo delo na njivi, na dvorišču pa nimajo stražarja, ki bi delal popis. Vira za trditev ni navedel.
Trditev je ponovil 10. marca na 96. izredni seji državnega zbora in dodal, da bodo morali kmetje skrbeti, da se posamezen obiskovalec njihovega dvorišča v naslednjih 24 urah tja ne vrne.
Kosi je videoposnetek svojega govora nato objavil še na facebooku. Do konca redakcije ga je delilo več kot tisoč uporabnikov, več kot 2700 ga je všečkalo. O vsebini videoposnetka je poročal tudi spletni portal Spodnje Podravje, njihov prispevek pa je poobjavil portal Nova24tv.
Odgovorna urednica lokalnega portala Spodnje Podravje Maja Tominc Žerak je bila sicer leta 2019 imenovana za namestnico predsednika volilne komisije kmetijsko-gozdarske zbornice, leta 2023 pa je bila po poročanju časnika Večer zaposlena v poslanski skupini SDS.
Vodenje seznama obiskovalcev kmetijskega obrata je biovarnostni ukrep, določen s pravilnikom o biovarnosti. Ta med ukrepi denimo predpisuje osamitev na novo nabavljenih živali, zavarovanje vhodov in izhodov v obratu, redno spremljanje zdravstvenega stanja živali in zagotavljanje veterinarske oskrbe zanje. Po pravilniku morajo ukrepe za biološko zaščito na kmetiji spoštovati vsi obiskovalci.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je odgovorila na vprašanja, namenjena njej in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V pravilniku sicer ni natančno opredeljeno, o katerih obiskovalcih kmetijskega obrata morajo kmetje voditi seznam. Toda uprava meni, da je dikcija jasna, določa pa, da je vodenje seznama obiskov nujno samo za obiskovalce kmetijskega obrata, torej reje, in ne za vse obiskovalce kmetije, torej obiske na dvorišču. Pojasnili so, da morajo rejci evidentirati vse, ki imajo neposreden stik z živalmi ali sredstvi za njihov prevoz ali pa na območju zadrževanja živali izvajajo razkuževanje ter zatiranje škodljivih žuželk in glodavcev.
Pojasnili so še, da območje, kjer kmetje skrbijo za živali in jih zadržujejo, denimo hlev ali ograjeni pašnik, ni javni prostor, zato lahko tja brez kmetovega dovoljenja vstopijo le predstavniki organov pregona in inšpekcijskih služb.
Po njihovi oceni vodenje evidence obiskovalcev, ki so z živalmi v neposrednem stiku, za kmeta ne pomeni dodatne administrativne obremenitve, saj je v praksi to lahko zbir dokumentov, ki jih izvajalci storitev v kmetijskem obratu ob svojem obisku pustijo na kmetiji. Veterinarji se na primer vpišejo v dnevnik veterinarskih posegov, osemenjevalci živali na kartico osemenitev, kmetijski svetovalci pa v svetovalni zapis. Del evidence so lahko tudi dobavnice za krmo, urnik odvoza mleka ali potrdila o oddaji kadavra.
Kmet lahko iz evidence obiskov takoj razbere ključne podatke za poizvedbe o izvoru, vnosu in možnih poteh širjenja bolezni med živalmi, če se ta pojavi v kmetijskem obratu, so pojasnili.
Pravilnik o biovarnosti določa splošne ukrepe za biološko zaščito živali, ki jih morajo rejci izvajati zaradi preprečevanja vnosa bolezni na kmetijo ali njenega širjenja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ga je sprejelo junija lani, ko je v slovensko zakonodajo preneslo 10. člen evropske uredbe o prenosljivih boleznih živali.
Ker je uredba za države članice EU v celoti zavezujoča, je kmetijsko ministrstvo pripravilo predlog zakona o zdravju živali, ki je samo še danes v javni obravnavi. Uvedel bi sodobnejša pravila za obvladovanje prenosljivih boleznih živali oziroma preprečevanje njihovega nastanka.
Popisovanje vseh obiskovalcev le priporočilo
Pravilnik o biovarnosti po oceni UVHVVR določa minimalne zahteve za izvajanje splošnih biovarnostnih ukrepov za varnost in zdravje živali. Kako naj jih rejci izpolnijo v praksi, pa je pojasnjeno v smernicah za izvajanje splošnih ukrepov, ki so jih skupaj s kmetijsko-gozdarsko zbornico pripravili že ob sprejetju pravilnika, posodobili pa januarja letos.
Smernice kažejo, da je vodenje evidence o vseh obiskovalcih, tudi tistih, ki nimajo neposrednega stika z živalmi, zgolj priporočljivo, saj rejcu omogoča natančen vpogled v to, kdo je bil zadnji obiskovalec, preden je žival zbolela.
Državno središče za nadzor bolezni lahko ob izbruhu nevarne živalske bolezni, kot so afriška prašičja kuga, bolezen modrikastega jezika in ptičja gripa, oziroma ob velikem tveganju zanjo odredi dodatne biovarnostne ukrepe, ki so glede na smernice pravno zavezujoči.
Rejci, razen tistih, ki živali redijo za domačo uporabo, morajo imeti po pravilniku izdelan načrt biovarnosti, ki med drugim zadeva nastanitev živali, vhode in izhode ter kontrolne točke pred kmetijskim obratom, kjer obiskovalci izvedejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo vnos oziroma širjenje bolezni. Določa lahko tudi premor med enim in drugim obiskom istega obiskovalca, ki je zgolj priporočen, ne obvezen.
Na UVHVVR so pojasnili, da zakonsko predpisanega roka, ki bi obiskovalcem onemogočil vnovičen obisk kmetijskega obrata pred pretekom 24 ur, ni.
Izpolnjevanje pogojev biovarnosti v kmetijskih obratih nadzorujejo veterinarske organizacije s koncesijo. Oceno tveganja bodo letos izvedli v prašičerejskih obratih, kar določa tudi odredba o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni živali in cepljenj živali v letošnjem letu.
Kmetijsko-gozdarska zbornica ni odgovorila na vprašanja glede izvajanja pravilnika o biovarnosti. Pojasnili so le, da ga je pripravilo kmetijsko ministrstvo, ki bo lažje pojasnilo posamezne člene, njihovi odgovori pa bodo imeli tudi večjo težo.
Poslanca SDS Andreja Kosija in spletni portal Spodnje Podravje, ki je poročal o poslančevem nastopu na sejah odbora za gospodarstvo in državnega zbora, smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njuna odziva bomo objavili, ko ju prejmemo.
SKLEP
Poslanec SDS Andrej Kosi je 7. marca na seji odbora za gospodarstvo trdil, da morajo kmetje voditi zapisnik obiskov oziroma preverjati, kdo in kdaj stopi na njihovo dvorišče. Trditev je ponovil tri dni pozneje na državnozborski seji.
Vodenje evidence obiskov v kmetijskem obratu je eden izmed splošnih biovarnostnih ukrepov, določen v julija lani sprejetem pravilniku o biovarnosti. Tega so pripravili zaradi prenosa evropske uredbe o prenosljivih boleznih živali v slovensko zakonodajo, določa pa ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja živali ter preprečevanje oziroma omejevanje širjenja živalskih bolezni.
Kot so pojasnili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, morajo kmetje voditi le seznam obiskovalcev, ki imajo neposreden stik z živalmi ali prevoznimi sredstvi za prevoz živali, in tistih, povezanih z vzdrževanjem čistoče v prostorih obrata, v katerih se živali hranijo ali zadržujejo. Pravilnik tega sicer izrecno ne določa. Po oceni uprave to zanje ne bi smela biti dodatna administrativna obremenitev, saj lahko seznam vodijo prek dokumentacije, ki jo na kmetiji pustijo izvajalci kmetijskih dejavnosti. Evidenca drugih obiskovalcev je le priporočena, ne pa obvezna.
Kosi je še dejal, da bodo morali kmetje poskrbeti tudi za to, da se obiskovalci v naslednjih 24 urah ne vrnejo na kmetijo. Po pravilniku o biovarnosti morajo imeti rejci, ki živali ne redijo za domačo uporabo, načrt biovarnosti, a jim vanj ni treba vključiti časovnega premora, ki bi določal, kdaj se lahko obiskovalec kmetijskega obrata, denimo veterinar, tja vrne.
Trditev, da bi morali kmetje popisati vsak obisk na dvorišču svoje kmetije, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).