Ne drži, da se s športom ukvarja manj kot 15 odstotkov šolarjev
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»V Sloveniji se s športom ukvarja manj kot 15 odstotkov otrok, preostalih 85 pa se z vadbo sistematično srečuje le pri pouku športne vzgoje.«
»Danes več kot 80 odstotkov učencev četrtega razreda osnovne šole ne zna splezati na drevo.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih službe evropskega parlamenta za raziskave naj bi bilo do 2035. na svetu debelih skoraj 400 milijonov otrok, kar je dvakrat več kot leta 2020. Foto: Katja Kodba/STA
Slovenske novice so 27. marca poročale, da se »v Sloveniji s športom ukvarja manj kot 15 odstotkov otrok, preostalih 85 pa se z vadbo sistematično srečuje le pri pouku športne vzgoje«.
V prispevku o spremembah telesne dejavnosti otrok in mladostnikov v zadnjih 40 letih so trdili tudi, da »danes več kot 80 odstotkov učencev četrtega razreda osnovne šole ne zna splezati na drevo«. Avtor prispevka vira teh podatkov ni navedel.
Telesne značilnosti in gibalne sposobnosti otrok ter mladih v Sloveniji spremlja ekipa SLOfit, ki jo sestavljajo raziskovalci z ljubljanske fakultete za šport, zagrebške kineziološke fakultete in zavoda Fitlab za celostno ukvarjanje s športom.
SLOfit izvaja dve ključni študiji, in sicer nadgradnjo spremljanja športnovzgojnega kartona ter študijo Artos, v kateri od leta 1970 sodeluje 11 šol. Raziskovalci od leta 1983 na deset let spremljajo življenjski slog, psihosocialni razvoj in telesno zmogljivost 4500 mladostnikov, starih od šest do 14 let, ki obiskujejo te šole.
Povprečje telesnih zmogljivosti je na teh šolah glede na športnovzgojni karton zelo podobno državnemu povprečju, je dejal nosilec študije Artos 2023/24, redni profesor na ljubljanski fakulteti za šport Gregor Starc.
Za Razkrinkavanje.si je analiziral odgovore na zadnji vprašalnik o telesni dejavnosti, ki ga je septembra lani izpolnilo 1247 osnovnošolcev, starejših od 11 let. Opozoril je, da so ugotovitve analize še neuradne, a se rezultati do objave ne bodo močno spremenili.
Trditev, da se s športom ukvarja manj kot 15 odstotkov otrok, po njegovem »niti približno ne drži«. Po preliminarnih ugotovitvah se z organizirano športno vadbo redno ukvarja 69 odstotkov otrok v preučevanih osnovnih šolah. Od teh jih več kot 44 odstotkov trenira in hodi na tekmovanja, skoraj 17 odstotkov jih trenira, a ne tekmujejo, okrog osem odstotkov pa se jih s športno vadbo ukvarja v športnih klubih.
Preostalih 31 odstotkov šolarjev, razen športne vzgoje, nima organizirane vadbe. To je po Starčevi oceni zelo skrb vzbujajoče, saj pomeni, da je telesna dejavnost v šoli za tretjino šolarjev verjetno edina visokointenzivna telesna dejavnost. Pravi, da se starši ali ne zavedajo pomena vadbe ali pa si ne morejo privoščiti plačila zanjo.
Po podatkih raziskave Artos 2013 se je pred desetimi leti z organizirano športno vadbo ukvarjalo 59 odstotkov otrok, torej 10 odstotkov manj kot lani.
Starcu se je zdela pretirana tudi trditev v prispevku Slovenskih novic, da več kot 80 odstotkov četrtošolcev ne zna splezati na drevo. Na podlagi podatkov programa SLOfit je lahko potrdil le, da na drevo ne more splezati približno 25 odstotkov četrtošolcev, ki v vesi v zgibi, ki jo preverjajo v okviru športnovzgojnega kartona, ne zdržijo več kot 10 sekund.
Kot je pojasnil, se povečujeta tako delež gibalno izredno učinkovitih otrok kot delež neučinkovitih: »Obstajajo otroci, ki niti približno ne obvladajo svojega telesa.« Učinkovitost gibanja zadeva tri splošne funkcije: srčno-dihalno vzdržljivost, mišično učinkovitost in nevro-mišično učinkovitost.
Slovenske novice smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Slovenske novice so 27. marca poročale, da se v Sloveniji s športom ukvarja 15 odstotkov otrok, za preostalih 85 odstotkov pa je športna vzgoja edina organizirana in načrtovana vadba.
Po za zdaj še neuradnih ugotovitvah študije Artos 2023/24, ki jo izvaja raziskovalna ekipa SLOfit, se je organizirane športne vadbe lani udeleževalo 69 odstotkov otrok, starejših od 11 let, leta 2013 pa 59 odstotkov, je za Razkrinkavanje.si pojasnil Gregor Starc, nosilec raziskave, ki se izvaja že od leta 1970.
Avtor prispevka v Slovenskih novicah je trdil še, da več kot 80 odstotkov četrtošolcev ne zna splezati na drevo, pri čemer vira podatka ni navedel.
Starcu se zdi ta ocena pretirana. Po neuradnih izsledkih zadnje študije SLOfit na drevo ne zmore splezati približno četrtina četrtošolcev. Gre za tiste, ki v vesi v zgibi ne zdržijo več kot 10 sekund.
Trditvi ne držita.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).