Ni dokazov, da so tekači bistveno bolj kužni kot pešci
Avtor: Matej Simič
TRDITEV
Tekači brez maske ste bistveno večji problem kot pešci brez maske. Čez palec bi rekel, da za faktor sto. Desetkrat več litrov zraka predihate in z desetkrat večjo hitrostjo izdihujete. Jaz zadržim dah in zaprem oči, ko pride kdo tak mimo.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Med tekom predihamo dvakrat več zraka kakor med hitro hojo, je pojasnila fiziologinja Shawnda Morrison z inštituta za kineziologijo pri fakulteti za šport. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Tekači brez maske ste bistveno večji problem kot pešci brez maske,« je 26. oktobra tvitnil Žiga Turk, član vladne svetovalne skupine za pomoč gospodarstvu v času krize zaradi epidemije covida-19. »Čez palec bi rekel, da za faktor 100. Desetkrat več litrov zraka predihate in z desetkrat večjo hitrostjo izdihujete.«
V drugem tvitu je Turk občini Ljubljana še predlagal, da priporoči enosmeren promet pešcev na pločnikih in tek omeji zgolj na take pločnike. »Prav tako naj se uvede enosmeren promet na poti spominov in tovarištva – sourno.«
Tekač prediha večjo količino zraka kakor pešec, zato bi, če bi bil okužen, izdihal tudi večjo količino virusa, je za Razkrinkavanje.si povedal Rafael Mikolajczyk, direktor nemškega inštituta za epidemiologijo, biometrijo in medicinsko informatiko pri univerzi Martina Luthra. Ob tem je opozoril, da je pri srečanju tekača z mimoidočim čas izpostavljenosti virusu kratek in da se aerosol – majhne kapljice v izdihanem zraku, prek katerih se lahko prenaša virus – v ozračju hitro razredči. »Med hojo ob okuženem človeku smo lahko bolj izpostavljeni okužbi kot ob srečanju z mimoidočim tekačem. V obeh primerih je priporočljivo vzdrževati razdaljo.«
Gregor Kavaš, specialist medicine dela, prometa in športa, je prav tako pojasnil, da posameznik med fizično aktivnostjo v okolici širi večjo količino virusa kot med mirovanjem. Toda opozoril je, da na prenos virusa vplivajo tudi okoljske razmere, denimo temperatura in vlažnost zraka ter hitrost vetra.
Količina izdihanega virusa odvisna od stopnje fizične aktivnosti
Povprečen 70-kilogramski moški v mirovanju vdihne in izdihne 12-krat v minuti, je za Razkrinkavanje.si pojasnila fiziologinja Shawnda Morrison z inštituta za kineziologijo pri fakulteti za šport. Z enim vdihom in izdihom prediha v povprečju pol litra zraka, kar v minuti znese približno šest litrov predihanega zraka. Pri zmerni vadbi, kot je hitra hoja, se prostornina predihanega zraka poveča na približno 75 litrov na minuto, pri intenzivni vadbi, kot je tek, pa na 150 litrov.
Tekač, za katerega veljajo podatki za intenzivno vadbo, torej prediha dvakrat toliko zraka kakor pešec med hitro hojo in 25-krat več kot 70-kilogramski moški v mirovanju.
Podatka o hitrosti izdihanega zraka, ki ga je v svojem izračunu »čez palec« navajal Turk, nismo mogli neodvisno preveriti. Na inštitutu za šport, kjer spremljajo fizično pripravljenost profesionalnih športnikov, merijo le prostornino izdihanega zraka, ne pa tudi hitrosti izdiha, je za Razkrinkavanje.si pojasnil predstojnik Janez Vodičar.
Vprašanja o hitrosti izdihanega zraka pri teku smo naslovili še na sedem strokovnjakov s področja športa, a odgovorov nismo prejeli. V znanstvenih raziskavah, ki smo jih pregledali, pa so merili le hitrost izdihanega zraka v mirovanju, med govorjenjem, kihanjem in kašljanjem, ne pa tudi med fizično aktivnostjo.
Žiga Turk se na našo prošnjo za pojasnilo, na čem temelji njegov čezpalčni izračun, ni odzval.
Na gibanje aerosola med tekom vplivajo zunanji dejavniki
Dan po objavi prvega tvita je Turk »v vednost in ravnanje« delil še povezavo do raziskave, v kateri so avtorji iz Nizozemske in Belgije z računalniško tehniko za preučevanje dinamike tekočin (CFD) za različne športne dejavnosti izračunali razdaljo za športnikom, pri kateri se kapljice izdihanega zraka še zadržijo v zraku, da bi se mimoidoči lahko okužili.
Ugotovili so, da se kapljice zadržujejo v zraku na razdalji petih metrov za pešcem in desetih metrov za tekačem, ne pa tudi v njegovi okolici. Pri hoji ali teku en meter zunaj poti, ki jo je pretekel tekač, ni nevarnosti za vdihavanje kapljic, je pokazala simulacija. Z ohranjanjem desetmetrske razdalje za tekačem naj bi se tveganje za prenos okužbe toliko zmanjšalo, da bi bilo enako kot pri metru in pol razdalje od osebe, ki miruje.
Prostornine izdihanega zraka, na katero se je nanašal Turkov prvi tvit, v tej študiji niso navedli.
Raziskava še ni bila recenzirana in objavljena v znanstveni reviji, vendar jo je glavni avtor Bert Blocken, profesor gradbeništva na tehniški univerzi v Eindhovnu, objavil na svojem spletnem mestu Urbanphysics.net. Kot je 7. aprila pojasnil na twitterju, je stanje zaradi covida-19 urgentno, zato so o rezultatih najprej obvestili medije. »Javnost ne more čakati mesece na objavo preverjene raziskave.«
Kot sta v odgovorih na pogosta vprašanja o študiji pojasnila dva izmed štirih avtorjev, Blocken in strokovnjak za simulacijo tekočin v medicini Thierry Marchal, so v simulaciji upoštevali preprost scenarij z dvema tekačema in velikostjo kapljic, kot jo uporabljajo druge raziskave, to je od 40 do 200 mikrometrov. Poudarila sta, da v realnem svetu obstaja neskončno kombinacij različnih vplivov, denimo hitrosti in smeri vetra, za njihovo simulacijo pa bodo potrebne nadaljnje raziskave. Scenarij z dvema identičnima tekačema, standardno velikostjo kapljic in odsotnostjo vetra bi lahko bil »najslabši možni scenarij« za prenos okužbe, sta svarila.
Blocken in Marchal sta še poudarila, da je študija aerodinamična, ne virološka, in da ne daje zdravstvenih priporočil: »Poročamo o aerodinamičnih rezultatih in predlagamo smernice glede izpostavljenosti kapljicam. Glede tveganja za okužbo ne sklepamo.«
Blocken je v ločenem odzivu še zapisal, da so trditve v medijih in na družbenih omrežjih, da »tekači in kolesarji širijo covid-19«, zloraba njihove študije.
Na to raziskavo so se v odgovorih na naša vprašanja sklicevali tudi na centru za zdravstveno ekologijo pri nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zapisali so, da se oblak kapljic v izdihanem zraku med tekom razširi, zaradi česar se poveča tudi ustrezna varnostna razdalja. NIJZ smo posredovali pojasnila avtorjev študije, da ta ne sklepa o možnosti prenosa okužbe, vendar odgovorov v šestih dneh nismo prejeli. Objavili jih bomo, ko jih dobimo.
Sicer pa je predstojnik centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Mario Fafangel raziskavo 2. novembra komentiral na twitterju: »Simulacija fizike je super zadeva, a daleč od epidemiološko relevantne poti prenosa virusa.«
Telesna pripravljenost med epidemijo upada
Pri svetovni zdravstveni organizaciji so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je med vadbo pomembno ohranjati vsaj en meter medsebojne razdalje. Uporabe zaščitne maske med telesno vadbo pa ne priporočajo, saj zmanjša udobnost dihanja.
Poudarili so še, da je pomembno, da tudi med epidemijo ostanemo fizično aktivni, saj s tem zmanjšamo tveganje za kronična obolenja srčno-žilnega sistema, diabetes, visok krvni tlak in več vrst raka.
Podatki nacionalnega programa za spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok, ki ga v slovenskih šolah izvajajo že od leta 1982, so letos spomladi pokazali največje zmanjšanje telesne pripravljenosti otrok od začetka meritev. Splošna gibalna učinkovitost je po dvomesečnem omejevanju gibanja pri povprečnem slovenskem otroku upadla za več kot 13 odstotkov, so v poročilu, objavljenem septembra, ugotavljali v laboratoriju za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja pri fakulteti za šport.
Morrisonova z inštituta za kineziologijo je pojasnila, da je tudi pri odraslih upad telesne pripravljenosti najverjetneje podoben kot pri otrocih. »Fizična pripravljenost se zelo hitro zmanjšuje, zato je izredno pomembno, da ostanemo aktivni.«
S K L E P
Žiga Turk je 26. oktobra tvitnil, da so tekači brez maske bistveno večji problem kot pešci brez maske. Svojo trditev je utemeljil z oceno »čez palec«, da predihajo desetkrat več litrov zraka in izdihujejo z desetkrat večjo hitrostjo.
Turkove ocene zaradi pomanjkanja relevantnih virov ni bilo mogoče neodvisno preveriti. Po podatkih fiziologinje Shawnde Morrison 70-kilogramski moški med tekom prediha dvakrat toliko zraka kot med hitro hojo in 25-krat več kot v mirovanju.
Turk je dan po tem tvitu objavil povezavo do še nerecenzirane raziskave nizozemskih in belgijskih avtorjev, ki so z računalniško tehniko za preučevanje dinamike tekočin ugotovili, da je minimalna varnostna razdalja pri hoji pet metrov, pri teku pa deset.
Avtorji so pojasnili, da je raziskava aerodinamična, ne virološka, in da v njej niso sklepali o tveganju za okužbo. Poleg tega so raziskavo opravili v idealiziranih razmerah brez vetra. Glavni avtor študije Bert Blocken je trditve na družbenih omrežjih, da »tekači in kolesarji širijo covid-19«, ki so jih uporabniki utemeljevali z njihovim strokovnim delom, označil za zlorabo njihove študije.
Specialist medicine dela, prometa in športa Gregor Kavaš in direktor nemškega inštituta za epidemiologijo, biometrijo in medicinsko informatiko Rafael Mikolajczyk sta povedala, da se med fizično aktivnostjo poveča volumen izdihanega zraka, s tem pa pri okuženih tudi količina izdihanega virusa. Kavaš je ob tem pojasnil, da na gibanje aerosola med tekom vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so temperatura, vlažnost in hitrost gibanja zraka.
Mikolajczyk pa je poudaril, da je verjetnost za okužbo večja med hojo ob okuženi osebi kot med kratkotrajnim srečanjem z mimoidočim tekačem. Pojasnil je, da se aerosol v ozračju hitro razredči, mimoidoči pešci in tekači pa so mu izpostavljeni le kratek čas.
Raziskava, ki jo je na twitterju delil Turk, ne dokazuje, da so tekači bistveno večji problem za širjenje virusa sars-cov-2 od pešcev. Študija ne upošteva zunanjih dejavnikov, denimo vetra, in po opozorilih avtorjev ne daje zaključkov o verjetnosti za okužbo z virusom sars-cov-2 med gibanjem na prostem. Prav tako ne daje uvida o količini izdihanega zraka med tekom oziroma hojo.
Trditev, da so tekači bistveno večji problem kot pešci, saj »čez palec« predihajo desetkrat več zraka in izdihujejo z desetkrat večjo hitrostjo, je neutemeljena.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
