Samo z aplikacijo epidemije ni mogoče obvladati
Avtor: Martin Mittendorfer
TRDITEV
Nekatere študije kažejo, da če bi bila uporaba aplikacije 80- ali večodstotna, bi se okuženost zmanjšala pod faktor ena, se pravi en okuženi bi okužil manj kot enega.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Aplikacije za sledenje stikom okuženih so manj učinkovite, kot so aprila predvidevali raziskovalci z Oxforda. Foto: Nik Kranjec/STA
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak je 27. oktobra v oddaji Premagajmo covid-19 na Televiziji Slovenija dejal, da nekatere študije kažejo, da bi ob več kot 80-odstotni uporabi aplikacije #OstaniZdrav vsak okuženi z novim koronavirusom okužil manj kot eno osebo. Odgovarjal je na vprašanje voditeljice, ali bi bili drugi ukrepi za zajezitev covida-19, kot je omejevanje gibanja, nepotrebni, če bi si to aplikacijo naložilo dovolj ljudi.
Aplikacija #OstaniZdrav uporabnikom sporoča, ali so bili v stiku z okuženim, zasnovana pa je na sistemu za obveščanje o izpostavljenosti okužbi, ki sta ga razvili korporaciji Google in Apple. Aplikacija s tehnologijo bluetooth zapisuje trajanje stikov in oceno razdalje med telefonoma dveh uporabnikov, v primeru stika z okuženo osebo pa izračuna tveganost stika, navaja vladno pojasnilo o varstvu podatkov aplikacije #OstaniZdrav.
Na evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) so nacionalnim epidemiološkim službam v smernicah o uvedbi aplikacij za sledenje stikom okuženih, opozorili, da te ne morejo nadomestiti ročnega sledenja, lahko pa ga dopolnjujejo. Namen sledenja stikom je prekinitev verige širjenja okužbe, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo tisti, ki so bili v stiku z okuženim, obveščeni o povečani možnosti okužbe in o ukrepih za preprečitev njenega nadaljnjega širjenja, so pojasnili.
Stikom sicer lahko sledijo ročno ali digitalno. Pri ročnem sledenju se morajo epidemiologi pogovoriti z okuženim, da identificirajo njegove stike, in pri vsakem stiku oceniti tveganje za prenos okužbe. Aplikacija pa stike spremlja avtomatično, poleg tega omogoča hitrejšo identifikacijo socialnih stikov okuženih, tudi na javnih mestih, zdravstvenim delavcem pa se ni treba zanašati na spomin bolnikov.
Z aplikacijo bi epidemijo teoretično obvladali ob 80-odstotni uporabi
Če bi 80 odstotkov prebivalcev Slovenije uporabljalo aplikacijo, bi teoretično lahko zaznali 64 odstotkov vseh stikov v populaciji, je za Razkrinkavanje.si pojasnila ekipa portala Covid-19 sledilnik, ki zbira in analizira podatke o epidemiji v Sloveniji.
Stik med dvema posameznikoma lahko aplikacija zazna, če jo imata na telefonu nameščeno oba. Če 80 odstotkov prebivalcev uporablja aplikacijo, je verjetnost, da jo uporablja vsak od njih, tudi 80-odstotna, so pojasnili v ekipi. Toda pri tem je verjetnost, da aplikacijo hkrati uporabljata oba posameznika, ki sta bila v stiku, manjša, le 64-odstotna.
Faktor širjenja okužbe, ki kaže, koliko ljudi v povprečju okuži vsak okuženi, je sorazmeren s številom stikov, so pojasnili v ekipi Sledilnika. Če bi v hipotetičnem primeru z aplikacijo zaznali 64 odstotkov vseh stikov v populaciji, bi faktor širjenja okužbe lahko znižali za 64 odstotkov, so razložili, a za to bi se morali vsi, ki bi prejeli obvestilo aplikacije o izpostavljenosti okužbi, samoizolirati, še preden bi postali kužni.
Ko je Geršak 27. oktobra gostoval v televizijski oddaji, je bil faktor širjenja okužbe po oceni inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri ljubljanski medicinski fakulteti 2,24. Če bi hipotetični izračun znižanja faktorja deloval tudi v praksi in bi 80 odstotkov prebivalcev uporabljalo aplikacijo, pa bi se faktor znižal na 0,81. Vsak okuženi bi torej v povprečju okužil manj kot enega in tako bi se število okuženih zniževalo.
Toda to je zgolj hipotetičen izračun, so opozorili v ekipi Covid-19 Sledilnik. Namestitev aplikacije je namreč mogoča le na pametnih telefonih. Lani jih je po podatkih statističnega urada uporabljalo 80 odstotkov prebivalcev v starostni skupini med 16 in 74 let, za ostale starostne skupine pa podatkov ni. Če bi bil delež uporabnikov pametnih telefonov enak tudi med prebivalci, mlajšimi od 16 in starejšimi od 74 let, bi morali aplikacijo uporabljati vsi lastniki pametnih telefonov, da bi dosegli 80-odstotno uporabo. *
Če bi aplikacijo uporabljalo 80 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov v Sloveniji, bi to pomenilo, da jo uporablja le 64 odstotkov vseh prebivalcev. Tako bi z aplikacijo v najboljšem primeru lahko prestregli 40 odstotkov stikov z okuženimi in zmanjšali reprodukcijsko število na 1,32.
V praksi je učinkovitost aplikacije manjša tudi zaradi časovnega zamika od trenutka, ko okuženi začne širiti virus, do trenutka, ko po opravljenem testu prek aplikacije svojo okužbo sporoči drugim uporabnikom. Po oceni ekipe Sledilnika med pojavom simptomov in izvedbo testa v povprečju mine več dni – v tem času okuženi lahko že širi virus, okužijo pa se lahko tudi tisti, s katerimi je bil v stiku.
Poleg tega lahko posameznik okužbo širi tudi, če nima simptomov, zaradi česar po vsej verjetnosti ne bo opravil testa in tako niti nima možnosti, da bi prejel kodo, so pojasnili pri Sledilniku. Koliko okužb povzročijo predsimptomatski prenašalci, ni znano, so 10. avgusta opozorili pri ECDC. Modelska študija širjenja covida-19 v Singapurju in na Kitajskem, ki so jo v reviji Eurosurveillance aprila objavili belgijski in nizozemski raziskovalci, je pokazala, da so predsimpomatski prenašalci januarja in februarja letos prispevali 48 odstotkov singapurskih okužb, v kitajskem mestu Tianjin pa je bil delež 62-odstoten.
Prav tako je po navedbah ECDC prenos virusa mogoč prek aerosolov ― drobnih kapljic, ki lahko v zaprtem prostoru ostanejo dalj časa. Kot so pojasnili v ekipi Sledilnika, mobilna aplikacija za sledenje stikom takega načina okužbe ne more zaznati, saj njeni uporabniki s prenašalci okužbe niso nujno v tesnem fizičnem stiku. V istem prostoru se denimo lahko zadržujejo pozneje kot okužena oseba.
V ekipi so še poudarili, da uporaba aplikacije pripomore k počasnejšemu širjenju okužbe, nikakor pa ni čarobna rešitev, s katero bi se življenje vrnilo v stanje pred epidemijo.
Cena za učinkovitost aplikacije številne karantene
Na ministrstvu za javno upravo so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je aplikacija za spremljanje stikov poleg nošenja mask, razkuževanja rok in ohranjanja varnostne razdalje zgolj eden od ukrepov za obvladovanje epidemije. Prav tako so pojasnili, da je državni sekretar Geršak oceno, da bi lahko ob 80-odstotni uporabi aplikacije ustavili širjenje okužbe, povzel po poročilu o učinkovitosti aplikacij za spremljanje stikov, ki so ga aprila za britansko državno institucijo za koordiniranje digitalizacije zdravstva NHSX pripravili raziskovalci univerze v Oxfordu.
V tej študiji so z računalniškim modelom simulirali različne scenarije uporabe mobilne aplikacije v hipotetičnem okolju, brez uporabe drugih ukrepov, kot je ročno sledenje stikom. Kot je pojasnila soavtorica raziskave Lucie Abeler-Dörner z oxfordskega inštituta za veliko podatkovje, britanska vlada namreč v času objave poročila, sredi aprila, teh ukrepov še ni sprejela. »Ni bilo testiranja, sledenja stikom, ničesar, zato smo se vprašali, koliko ljudi bi moralo uporabljati aplikacijo, če bi bila ta edini ukrep,« je opisala takratne razmere.
Med drugim so ugotovili, da bi 80-odstotna uporaba aplikacije med lastniki pametnih telefonov po koncu prve splošne karantene lahko širjenje virusa toliko omejila, da ponovna uvedba splošne karantene ne bi bila potrebna. Če bi v Združenem kraljestvu aplikacijo uporabljajo 80 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov, bi to sicer pomenilo 56 odstotkov vseh tamkajšnjih prebivalcev, so ugotavljali raziskovalci.
Toda pri tem so predpostavili drugačno aplikacijo od tiste, ki je na voljo v Sloveniji. Po prejemu obvestila o možnosti okužbe bi se morali poleg uporabnika, ki je bil v tveganem stiku, izolirati še vsi člani njegovega gospodinjstva, vsi njegovi socialni stiki in člani njihovih gospodinjstev. Po takem scenariju bi zgolj z uporabo aplikacije ustavili širjenje okužbe, vendar na račun velikega števila karanten, tudi za neokužene. Kot so ugotovili, bi bila ob taki uporabi aplikacije v samoizolaciji še vedno polovica vseh prebivalcev, ki ne opravljajo nujnih del.
Poleg tega so raziskovalci z Oxforda v raziskavi privzeli, da bi uporabniki aplikacije vanjo vnesli podatek o okuženosti zgolj na podlagi samodiagnoze ob pojavu simptomov. Slovenska aplikacija pa omogoča obveščanje stikov z vnosom kode, ki jo uporabnik prejme šele po opravljenem testu, če je ta pozitiven.
Na enak način danes deluje aplikacija v Združenem kraljestvu. Današnje aplikacije so tudi zato, ker za sporočanje okužbe zahtevajo pozitiven rezultat testa, po mnenju Abeler-Dörnerjeve manj učinkovite, kot so predvideli v raziskavi. Med čakanjem na rezultat testa namreč okuženi še vedno širijo okužbo: »Če je testiranje prepočasno, če rezultata ne dobimo v 48 urah, je lahko aplikacija popolna, a bomo vedno le sledili okužbam, lahko bomo dokumentirali, kako se virus širi, nikoli pa ga ne bomo bomo obvladali in ustavili verige širjenja okužbe.«
V raziskavi so simulirali tudi scenarij, po katerem bi okuženi po aplikaciji obvestil svoje stike šele potem, ko bi prejel pozitiven rezultat testa. Tudi če bi aplikacijo uporabljalo 80 odstotkov imetnikov pametnih telefonov, zgolj z uporabo aplikacije v tem primeru ne bi ustavili širjenja epidemije, kažejo izsledki.
Prav tako v raziskavi niso upoštevali, da vsi uporabniki okužbe ne registrirajo v aplikaciji. »To je tako, kot bi zaščitno masko nosili v žepu,« je ponazorila Abeler-Dörnerjeva. Kljub temu so po njenem mnenju v raziskavi jasno pokazali, da je uporaba aplikacije koristna, tudi če jo dosledno uporablja manj kot 80 odstotkov lastnikov pametnih telefonov. Toda v tem primeru so za obvladovanje epidemije potrebni še drugi ukrepi, denimo ohranjanje varnostne razdalje, uporaba maske in ročno sledenje stikom.
Prednost aplikacije je hitrost obveščanja
Raziskovalci z Oxforda so v drugem znanstvenem članku, ki je bil maja objavljen v reviji Science, ugotovili, da je hitrost izolacije socialnih stikov potrjeno okuženih ključna za zajezitev širjenja epidemije, saj predsimptomatski prenašalci po njihovih predvidevanjih povzročijo od tretjino do polovico prenosov virusa.
Z računalniškim modelom so simulirali, kolikšen delež simptomatskih okuženih in njihovih stikov bi morali izolirati, da bi širjenje epidemije ustavili. Pri tem niso upoštevali nobenih drugih ukrepov, denimo nošenja maske ali ohranjanja varnostne razdalje. Ugotovili so, da se število ljudi, ki jih je treba izolirati, da bi uspešno ustavili širjenje okužbe, znižuje sorazmerno s krajšanjem obdobja med pojavom simptomov pri posamezniku in identifikacijo njegovih stikov.
Če v tem času pretečejo trije dnevi, nadzor nad epidemijo ni mogoč, so ugotavljali. Pri tridnevnem zamiku bi namreč morali za nadzor epidemije uspešno izolirati več kot 90 odstotkov simptomatskih primerov in 90 odstotkov njihovih stikov.
Aplikacija za spremljanje stikov bi lahko ta časovni zamik skrajšala, na primer tako, da bi posameznik ob sumu, da se je okužil, test naročil domov. Testiral bi se še isti dan, informacijo o svoji morebitni okužbi pa bi lahko takoj, ko bi jo odčital, prek aplikacije sporočil svojim stikom, so predlagali oxfordski raziskovalci. Če bi to časovni zamik skrajšalo za en dan, bi za zmanjšanje širjenja okužbe zadostovala uspešna izolacija 90 odstotkov okuženih in le polovice njihovih stikov.
V Švici ob 20-odstotni uporabi aplikacije opazen učinek
Podobno kot rezultati računalniških modelov tudi nekatere empirične raziskave učinkovitosti aplikacij za sledenje stikom kažejo, da te lahko pripomorejo k izolaciji okuženih, vendar ne zadostujejo za popolno ustavitev širjenja epidemije.
Raziskovalci z univerz v Zürichu in Bernu ter politehniške univerze v Lozani so med julijem in septembrom preučevali učinkovitost aplikacije v Švici. Tudi švicarska aplikacija, tako kot slovenska, deluje na algoritmu, ki sta ga razvila Google in Apple. V začetku septembra jo je uporabljalo 18,9 odstotka prebivalstva.
V še nerecenzirani raziskavi, ki je od začetka oktobra na voljo v predogled na spletnem mestu medRxiv.org, so raziskovalci ocenili, da so z aplikacijo na sto okuženih odkrili približno štiri njihove stike, ki so bili kasneje na testu pozitivni. Na Tajvanu so z ročnim sledenjem stikom izsledili skoraj šestkrat več stikov okuženih kot v Švici z aplikacijo, v Južni Koreji pa skoraj desetkrat več, so izsledke drugih raziskav povzeli v študiji.
Soavtor raziskave Viktor von Wyl, epidemiolog s züriške univerze, je za Razkrinkavanje.si dejal, da študija o učinkih aplikacije za spremljanje stikov kaže, da ta lahko učinkuje tudi ob 20-odstotni uporabi: »Osemdesetodstotni prag ni pravi. Nihče zares ne ve, kolikšen je pravi prag.«
S K L E P
Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak je 27. oktobra v oddaji Premagajmo covid-19 na Televiziji Slovenija dejal, da bi 80- ali večodstotna uporaba aplikacije #OstaniZdrav lahko zmanjšala faktor širjenja okužbe pod ena. Pri tem se je po pojasnilih za Razkrinkavanje.si opiral na izsledke raziskave, ki so jo aprila – pred uvedbo aplikacije za sledenje stikom v Sloveniji – izvedli na univerzi v Oxfordu.
Z računalniško simulacijo so ugotovili, da bi uporaba aplikacije brez ukrepov, kot sta varnostna razdalja in uporaba maske, prispevala k zmanjšanju števila okužb in preprečila uvedbo splošne karantene, če bi jo uporabljalo 80 odstotkov uporabnikov pametnih telefonov, kar pomeni 56 odstotkov britanskega prebivalstva. Toda v raziskavi niso ugotovili, da bi se faktor širjenja okužb ob 80-odstotni uporabi aplikacije znižal pod ena, temveč da bi z njo preprečili uvedbo splošne karantene.
Po oceni Lucie Abeler-Dörner, soavtorice raziskave z oxfordskega inštituta za veliko podatkovje, so sedanje aplikacije manj učinkovite od tiste, ki so jo v raziskavi predvideli aprila. Za potrebe raziskave so namreč privzeli, da se bodo uporabniki aplikacije samoizolirali na podlagi samodiagnoze, prav tako njihovi stiki. Sedanje aplikacije, tudi slovenska, pa vnos informacije o okužbi vežejo na pozitiven test, s čimer se podaljša čas odziva in zmanjša njihova učinkovitost.
Kot so pojasnili v ekipi portala Covid-19 sledilnik, bi se faktor širjenja okužb v Sloveniji teoretično lahko znižal pod ena, če bi aplikacijo uporabljalo 80 odstotkov prebivalcev. Toda takega deleža pri nas ni mogoče doseči, saj pametne telefone po podatkih statističnega urada za leto 2019 uporablja le 60 odstotkov prebivalcev.
Empirična študija švicarskih raziskovalcev je pokazala, da je bila tamkajšnja aplikacija učinkovita pri odkrivanju okuženih tudi ob nekaj manj kot 19-odstotni uporabi. Čeprav so tako odkrili le štiri okužene stike na sto okuženih oseb, rezultati raziskave po mnenju soavtorja Viktorja von Wyla s züriške univerze za obvladovanje širjenja virusa niso zanemarljivi.
Lucie Abeler-Dörner, Viktor von Wyl in pri Sledilniku so se strinjali, da aplikacija sama po sebi in brez drugih ukrepov, kot so uporaba maske, ohranjanje varnostne razdalje, širok sistem testiranja in ročno sledenje stikom, ne zadostuje za obvladovanje širjenja epidemije. Aplikacija bi morala biti dopolnitev ročnega sledenja stikov, ne njegov nadomestek, je povedala Abeler-Dörnerjeva. To je tudi skladno s priporočili ECDC za uvedbo aplikacij.
Tako avtorji modelskih študij o učinkovitosti aplikacij kot avtorji empiričnih raziskav so ugotovili, da lahko aplikacija pripomore k zaznavanju stikov okuženih oseb, posledično pa k njihovi izolaciji in s tem k omejevanju širjenja epidemije. Toda v nobeni niso ugotovili, da bi zgolj 80-odstotna uporaba aplikacije, kakršno poznamo v Sloveniji, zmanjšala faktor širjenja okužbe pod ena.
Izjava državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Petra Geršaka, da bi lahko 80- ali večodstotna uporaba aplikacije #OstaniZdrav zmanjšala faktor širjenja okužbe pod ena, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
* Posodobitev 26. 11. 2020:
V prvotni verziji članka smo zapisali, da je lani po podatkih statističnega urada pametni telefon uporabljalo skoraj 60 odstotkov prebivalcev. Ta delež smo izračunali na podlagi podatka o številu uporabnikov pametnih telefonov in podatka o skupnem številu prebivalcev Slovenije. Pri tem smo spregledali, da se podatek o številu uporabnikov pametnih telefonov nanaša zgolj na starostno skupino med 16 in 74 let, zato tak izračun ni mogoč. Za napako se opravičujemo.
Posodobitev 25. 11. 2020:
V spodnjem odstavku smo primerjali število priporočil za izolacijo in število odrejenih obveznih karanten. Ker gre za različna ukrepa, je primerjava lahko zavajajoča, zato smo odstavek izbrisali.
Soavtor raziskave Viktor von Wyl, epidemiolog s züriške univerze, je za Razkrinkavanje.si povedal, da so epidemiologi v züriškem kantonu petini ljudi, ki so bili prek aplikacije obveščeni o tveganem stiku, priporočili izolacijo. To je približno pet odstotkov vseh prebivalcev kantona, ki so morali v obvezno karanteno: »V epidemiološki situaciji je pet odstotkov lahko veliko.«
