Teorije zarote se širijo predvsem v času družbenih kriz
Avtorica: Zala Čas
TRDITEV
Teorije zarote se vedno pojavljajo, ko so ljudje v stiski in ko ne razumejo dogajanja.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Širjenje teorij zarote je po besedah direktorja mariborskega kliničnega centra Vojka Flisa vplivalo na nespoštovanje ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Direktor UKC Maribor Vojko Flis je 19. oktobra na tiskovni konferenci o epidemiološkem stanju v njihovi bolnišnici med drugim dejal, da se teorije zarote vedno pojavijo, kadar so ljudje v stiski in ne razumejo dogajanja. Javnost je pozval, naj zaupa znanosti in upošteva ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19.
Flis je v odgovoru za Razkrinkavanje.si pojasnil, da se teorije zarote ne pojavljajo zgolj v času družbenih kriz, jih pa takrat ljudje množično širijo. Navedel je, da posamezniki zaradi teorij zarote, kot je denimo zanikanje obstoja covida-19, ne upoštevajo ukrepov za preprečitev širjenja virusa. To je po njegovi oceni »povzročilo njegovo širjenje in izjemno hitro polnjenje bolnišnic z bolnimi zaradi covida-19«.
Nejc Slukan, filozof in asistent na katedri za medijske študije na fakulteti za družbene vede, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da teorije zarote na pomembna politična, znanstvena in druga družbena vprašanja ne odgovarjajo z dejstvi. Na vprašanja, denimo o cepljenju, tehnologiji 5G in podobno, ponujajo alternativne razlage, s katerimi nasprotujejo prevladujočemu mnenju v družbi.
Ljudje teorije zarote po Slukanovih besedah množično širijo, kadar so v stiski in ne razumejo dogajanja. Težko situacijo, v kateri so se znašli, skušajo osmisliti na način, ki presega zgolj gola dejstva.
To je Slukan ponazoril s primerom, ko starši pri otroku zaznajo bolezenske znake in začnejo brskati po spletu. Ob tem postanejo zmedeni in anksiozni, teorije zarote o cepljenju, ki so dostopne na spletu, pa dajejo odgovore na njihove skrbi, je pojasnil.
»Teorije zarote lahko odgovarjajo na zelo individualno, osebno stisko, neko nelagodje,« je dejal Slukan. To je za privržence teorij zarot veliko bolj značilno kot to, da so premalo informirani.
Stiska in nerazumevanje dogajanja spodbujata množično širjenje teorij zarote, vendar nista edina vzroka za to, da se pojavijo, razlaga Slukan. Eden od vzrokov je lahko tudi posameznikova želja po ustvarjanju nereda, pri čemer je razumevanje dogajanja zanj nepomembno. »Med nekaterimi privrženci teorij zarote obstaja zavest, da je svet tako ničvreden, da bi ga bilo treba preprosto sesuti, za samo vsebino teorije pa jim ni toliko mar.«
Slukan se je skliceval na raziskavo, ki je bila maja letos objavljena v arhivu znanstvenih psiholoških raziskav PsyArXiv, ki omogoča predobjavo znanstvenih del. Raziskava temelji na osmih študijah o širjenju sovražno naravnanih političnih govoric, kot so teorije zarote in druge degradirajoče novice. Avtorji so ugotovili, da so posamezniki, ki se čutijo politično in socialno izključene iz družbe, motivirani za širjenje lažnih govoric, saj bi radi zrušili ustaljeni družbeni red.
Ustvarjanje občutka varnosti v kriznem času
Tudi Hana Hawlina, socialna in kulturna psihologinja s švicarske univerze v Neuchatelu, meni, da se teorije zarote pojavljajo, kadar so ljudje v stiski in ne razumejo dogajanja. Za Razkrinkavanje.si je dejala, da postanejo najbolj priljubljene v kriznih in nerazumljivih časih, denimo ob naravnih nesrečah, nepredvidljivih gospodarskih razmerah in političnih preobratih.
Tako je tudi pandemija covida-19 zamajala posameznikov občutek varnosti.
»Ko se ljudje počutijo ogrožene ali so pod velikim pritiskom, ne iščejo preverjenih informacij in ne dopuščajo nejasnosti. Želijo si jasnih in hitrih odgovorov,« je pojasnila Hawlinova. Po njenem ljudje prav v kriznih situacijah, ko bi potrebovali več kompleksnega razmišljanja, kreativnosti in inovativnosti, še bolj zakrknejo.
»Ukrepi proti širjenju covida-19 so za nas fizično, socialno, na vseh ravneh zelo neprijetni. Motivirajo nas k iskanju drugih razlag in načinov, da bi utemeljili, kako mogoče ne bi nosili maske, čeprav vemo, da so ena najboljših oblik zaščite pred širjenjem virusa.«
Hawlinova je še povedala, da privrženci teorij zarote prek spleta lažje ustvarjajo svoje skupnosti, v katerih družno iščejo argumente za »njihovo« resnico. »Pogosto menijo, da imajo dostop do neke globlje resnice. Pri tem se počutijo vzvišene in bolj pametne, ker so drugi zanje tepci, ki so se pustili pretentati.«
Ustvarjanje teorij zarote je tudi eden od psiholoških mehanizmov, s katerimi si želijo posamezniki ustvariti vzročne povezave v svetu, pravi psihologinja. »Teorije zarote so kot naivna znanost, v kateri poskušajo ljudje brez dokazov najti razlage o svetu. Vse zarotniško razmišljanje ni samo po sebi slabo.« Pred razvojem znanosti je zarotniško razmišljanje denimo veljalo za magično, iz česar so izšle tudi religije.
Teorije zarote usmerjajo čustva
Avtorji strokovnega članka o teorijah zarote, ki je bil leta 2018 objavljen v evropski reviji za socialno psihologijo, so poudarili, da te niso utemeljene v nadzorovanem analitičnem miselnem procesu, ampak v emocionalno-intuitivnem. Med negativna čustva, ki so psihološki temelji prepričanja v teorije zarote, so uvrstili tesnobo, negotovost in občutek pomanjkanja nadzora. To je skladno z opažanjem, da se teorije zarote pospešeno širijo v obdobju družbenih kriz, ki vzbujajo tesnobne občutke, kot so terorizem, naravne nesreče in vojne, so še ugotavljali avtorji.
Vpliv pomanjkanja občutka nadzora sta leta 2008 v znanstveni reviji Science raziskovala tudi Jennifer A. Whitson in Adam D. Galinsk z univerz v Teksasu in Ilinoisu. Avtorja sta v šestih eksperimentih proučevala, kako občutek pomanjkanja nadzora vpliva na prepoznavanje iluzornih vzorcev.
Ugotovila sta, da so udeleženci, ki so občutili pomanjkanje nadzora nad situacijo, bolj pogosto zaznavali vzorce, kot so podobe v zvoku ter iluzorna medsebojna odvisnost med delniškimi informacijami in zarotami, in razvijali vraževerna prepričanja. Kadar privrženci teorij zarote za dogajanje najdejo krivca, dobijo občutek, da dogajanje nadzorujejo, sta še zapisala avtorja.
Nagnjenost posameznika k prepoznavanju iluzornih vzorcev v situacijah je eden izmed vzrokov za pojav teorij zarote, meni tudi psihologinja Hana Hawlina. Njihovi privrženci v določenem pojavu ali situaciji iščejo krivca ali vzročne povezave, ki jih v resnici ni. »Bolj kaotična je situacija, bolj se oklepamo iskanja vzorcev, neke zgodbice, tudi če je morda povsem zgrešena.« Tako razlage iščejo tudi v zvezi s panemijo covida-19, pravi.
Teorije zarote kot signali za nerešena družbena nesoglasja
Etnologinja in kulturna antropologinja Kristina Radomirović Maček se strinja, da so teorije zarote bolj opazne v času družbenih kriz, ko vladata negotovost in občutek ogroženosti, prenos kolektivnega strahu med ljudmi pa je lažji. Vendar meni, da nove teorije zarote temeljijo na starejših, ki so v družbi že razširjene.
Primer tega je teorija zarote o čipiranju, ki se je pojavila med pandemijo covida-19, izvira pa iz podobnih zarot v preteklosti. Njeni privrženci po mnenju Radomirovićeve teorije o čipiranju uporabljajo kot dokaz, da je bila epidemija zrežirana za namene čipiranja.
S Flisovo oceno, da se teorije zarote vedno pojavijo, kadar so ljudje v stiski in ne razumejo dogajanja, se delno strinja, saj v primeru teorije zarote o čipiranju niso posledica družbene krize, temveč so signali, ki kažejo na nerešena družbena nesoglasja, dolgotrajne napetosti in stigmatizacije drugih v skupnosti. Sicer pa ideje o nadzoru prebivalstva s pomočjo tehnologij, kot je čipiranje, že dolgo obstajajo v znanstvenofantastični literaturi in kinematografiji, kar vzpostavlja vez med teorijami zarote in popularno kulturo.
Preverjene informacije se širijo počasneje od lažnih
Evropska unija se je na boj proti dezinformacijam osredotočila leta 2015, ko je svet EU v odzivu na pojav ruskih dezinformacijskih kampanj ustanovil projektno skupino East StratCom. Nato je evropska komisija leta 2018 sprejela še akcijski načrt za boj proti dezinformacijam, v katerem je napovedala, da bo pozorno spremljala, kako podpisnice kodeksa o dezinformacijah implementirajo njegove določbe. Istega leta so ga podpisali nekateri globalni oglaševalci, spletne platforme in vodilna družbena omrežja, kot so Facebook, Google in Twitter.
Junija letos je evropska komisija akcijski načrt nadgradila, pri tem pa je opozorila, da izbruh pandemije covida-19 spremlja »infodemija«. Poplava dezinformacij o virusu se prek družbenih omrežij hitro širi in po ugotovitvah svetovne zdravstvene organizacije »ustvarja zmedo, vzbuja nezaupanje in spodkopava učinkovitost odzivanja javnega zdravstva«.
Evropska komisija je pri nadgradnji akcijskega načrta opozorila, da zahteva »infodemija covida-19« takojšen odziv EU in držav članic. Poudarila je, da mora zaradi teorij zarote, ki lahko ogrozijo zdravje ljudi in vodijo v družbene nemire, ukrepati celotna družba. Pristojne organe, medije, preverjevalce dejstev, civilno družbo in spletne platforme je pozvala, naj na teorije zarote opozorijo karseda hitro in jih odstranijo s spleta ali kako drugače ukrepajo.
Prav tako junija je evropska komisija ustanovila evropski observatorij za digitalne medije (EDMO), ki bo v sodelovanju s preverjevalci dejstev, akademskimi raziskovalci in drugimi strokovnjaki raziskoval področje dezinformacij. Za EDMO je namenila 2,5 milijona evrov.
Tudi psihološka stroka se s praktičnimi nasveti in idejami, kako ustaviti širjenje teorij zarote in »teoretike« spreobrniti, da bodo verjeli v znanost, dejstva in strokovno avtoriteto, šele spoznava, je dejala Hana Hawlina.
Oktobra je bil v akademski reviji Frontiers in Psychology objavljen članek o spoprijemanju z lažnimi novicami v obdobju covida-19. V njem avtorji opozarjajo, da se preverjanje dejstev prek družbenih omrežjih širi počasneje kot zavajajoče informacije, v katere nekateri verjamejo tudi po tem, ko se izkaže, da v celoti ali delno ne držijo.
Ker se dezinformacije širijo podobno kot covid-19, da torej okužijo »gostitelja«, ki jih nato hitro razširi med drugimi, je naravno zdravilo proti lažnim novicam »psihološko cepljenje«, menijo avtorji. Za to je potrebno vnaprejšnje preverjanje verodostojnosti protiargumentov, ki lahko dezinformacije oslabi podobno kot cepivo viruse, pri čemer pa bi »psihološko cepljenje« pri ljudeh povzročilo kritično razmišljanje.
Dopolnitev, 11. 12. 2020:
Na prošnjo sogovornika Nejca Slukana smo prispevek dopolnili. Dodali smo poved, da privrženci teorij zarot težko situacijo, v kateri so se znašli, skušajo osmisliti na način, ki presega zgolj gola dejstva.
Poleg tega smo poved, da jih množično širijo predvsem, kadar so v stiski in ne razumejo dogajanja, dopolnili s stavkom, da želijo zaradi tega težave osmisliti z interpretacijo sveta in lastnega mesta v njem.
Iz povedi, da dajejo teorije zarote o cepljenju, ki so dostopne na spletu, enostavne odgovore na njihove skrbi, smo izbrisali pridevnik enostavne, saj smo jo v prvotni različici po pomoti vključili. Za napako se opravičujemo.
SKLEP
Teorije zarote se vedno pojavljajo, kadar so ljudje v stiski in ne razumejo dogajanja, je 19. oktobra na tiskovni konferenci o epidemiološkem stanju v mariborskem kliničnem centru dejal direktor UKC Vojko Flis.
Filozof Nejc Slukan s fakultete za družbene vede je pojasnil, da teorije zarote prinašajo odgovore na osebne stiske ljudi. Množično jih širijo predvsem, kadar so v stiski in ne razumejo dogajanja, zaradi česar želijo težave osmisliti z interpretacijo sveta in lastnega mesta v njem.
Teorije zarot se pojavljajo v kriznih časih, saj ljudem ponujajo jasno in hitro razlago kompleksnih situacij, meni socialna in kulturna psihologinja Hana Hawlina. Kadar se počutijo ogrožene ali so pod velikim pritiskom, ne iščejo preverjenih informacij, temveč si želijo jasnih in hitrih odgovorov.
Po mnenju etnologinje in kulturne antropologinje Kristine Radomirović Maček so teorije zarote bolj opazne v času družbenih kriz, ko vladata negotovost in občutek ogroženosti, kolektivni strah pa se med ljudmi lažje širi. So signali, ki kažejo na nerešena družbena nesoglasja in dolgotrajne napetosti v skupnosti.
Flisova trditev, da se teorije zarote pojavljajo, kadar so ljudje v stiski in ne razumejo dogajanja, drži.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Projekt EUformatorka poteka v sodelovanju z Evropsko komisijo – Predstavništvom v Sloveniji. Stališča, izražena v posameznem prispevku, ne odražajo nujno uradnih stališč Evropske komisije.