Brezposelnost je večja kot pred epidemijo
Avtor: Matej Zwitter
TRDITEV
Rezultati ukrepov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so vidni, saj se brezposelnost od začetka epidemije zmanjšuje.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Število registriranih brezposelnih se od julija resda znižuje, toda konec oktobra jih je bilo kljub temu več kot marca, ko se je začela epidemija. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Na uradnem profilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so 9. novembra tvitnili, da so rezultati njihovih ukrepov vidni, saj se brezposelnost od začetka epidemije zmanjšuje. V objavi so delili grafični prikaz števila registriranih brezposelnih od konca maja do konca oktobra letos.
Infografika ministrstva kaže gibanje brezposelnosti od konca maja do konca oktobra, ko se je število registriranih brezposelnih postopoma zniževalo. Manjšo rast je zavod za zaposlovanje zaznal zgolj julija, ko je delo iskalo 20 ljudi več kot junija.
Toda to število se ne zmanjšuje »od začetka epidemije«, torej od 12. marca. Konec tega meseca je po podatkih zavoda za zaposlovanje delo iskalo 77.855 ljudi. Število je v naslednjih dveh mesecih naraščalo in maja doseglo več kot 90 tisoč iskalcev zaposlitve.
Junija se je rast ustavila, od julija pa število registriranih brezposelnih pada, kot so prikazali na ministrstvu. Kljub zmanjševanju števila brezposelnih v zadnjih treh mesecih pa je bilo konec oktobra na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 5800 iskalcev zaposlitve več kot marca.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so na naše vprašanje, zakaj so v objavi prikazali število registriranih brezposelnih od maja in ne od marca, zapisali, da pri grafičnih prikazih podatkov poskušajo biti »čim bolj nazorni in ažurni«. Dodali so, da so podatke iz marca in aprila prikazali že v eni od prejšnjih objav.
Na twitterju je ministrstvo 14. julija resda objavilo grafični prikaz gibanja registrirane brezposelnosti med januarjem in junijem letos. Tudi takrat so trdili, da so rezultati ukrepov za aktivno politiko zaposlovanja že vidni. »Po treh mesecih rasti števila brezposelnih se je junija povečalo tudi število prostih delovnih mest,« so zapisali.
Na ministrstvu so v odgovoru za Razkrinkavanje.si še poudarili, da se je poleti okrepilo tudi zaposlovanje brezposelnih, in navedli, da se je število prostih delovnih mest »po obsežnem padcu v obdobju od marca do maja ponovno približalo lanskoletni ravni«.
Število prostih delovnih mest, ki jih delodajalci sporočajo zavodu za zaposlovanje, je bilo najnižje maja, ko so iskali 4336 delavcev. Med majem in septembrom se je to število več kot potrojilo, oktobra pa je spet upadlo, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje.
Aprila in maja na čakanju 195 tisoč delavcev
Ministrstvo za delo je v tvitu upad števila registriranih brezposelnih pripisalo svojim ukrepom. Med temi so za Razkrinkavanje.si posebej poudarili nadomestilo za delavce na čakanju in sofinanciranje skrajšanega delovnega časa.
Na uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so v oktobrskem poročilu Ekonomsko ogledalo zapisali, da se je rast brezposelnih po začetnem skoku aprila ustavila, k čemur so pripomogli tako zagon gospodarske aktivnosti kot vladni ukrepi. Tudi na Umarju so med ukrepi navedli predvsem izplačilo delavcem na čakanju in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Za koliko so po njihovi oceni vladni ukrepi zmanjšali rast brezposelnosti, na uradu niso zapisali.
Delodajalci so aprila in maja za skoraj 195 tisoč delavcev zaprosili za državno nadomestilo za čakanje na delo, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje, od začetka junija do 11. novembra pa so to ugodnost izkoristili za 56.860 delavcev. Subvencijo za skrajšani delovni čas, ki jo od junija omogoča tretji interventni zakon, so pridobili za 27.431 delavcev.
Pri Banki Slovenije so junija v napovedi makroekonomskih gibanj sicer ocenili, da bo zaradi interventnih ukrepov rast brezposelnosti letos manjša za približno tretjino.
Število delovno aktivnih pada
Število registriranih brezposelnih, ki se od julija postopoma znižuje, sicer vključuje zgolj tiste, ki so se na zavodu za zaposlovanje prijavili kot aktivni iskalci zaposlitve. Toda število delovno aktivnih prebivalcev, ki zajema zaposlene in samozaposlene, se po podatkih statističnega urada odzačetka epidemije znižuje.
Število delovno aktivnih prebivalcev se je zniževalo do konca avgusta, edini prirast je statistični urad zaznal junija, ko je bilo zaposlenih 317 ljudi več kot mesec pred tem. Julija je delovna aktivnost spet upadla.
Konec avgusta je bilo delovno aktivnih 882.125 ljudi, kar je skoraj 14 tisoč manj kot po razglasitvi epidemije marca. Glede na avgust 2019 pa je bilo delovno aktivnih 19 tisoč ljudi manj.
Podatki statističnega urada še kažejo, da se je število delovno aktivnih prebivalcev zniževalo predvsem med zaposlenimi, ne med samostojnimi podjetniki. Avgusta je bilo pri delodajalcih zaposlenih skoraj 14 tisoč ljudi manj kot marca, medtem ko se je število samozaposlenih v istem obdobju znižalo le za 12.
Podatki o delovno aktivnih prebivalcih sicer zajemajo vse, ki so obvezno zavarovani, ne glede na to, ali delajo s polnim ali skrajšanim delovnim časom, ne pa tudi tistih, ki delajo po avtorski ali podjemni pogodbi, opravljajo študentsko delo ali so zaposleni v tujini.
Med gospodarskimi panogami je bil upad zaposlenosti v primerjavi s preteklim letom največji v dejavnosti poslovanja z nepremičninami, kjer je bilo avgusta zaposlenih nekaj več kot 4600 ljudi, kar je za skoraj 30 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. V drugih poslovnih dejavnostih, med katere se denimo uvrščajo zaposlovalne in turistične agencije, je bilo znižanje 11,6-odstotno, v gostinstvu pa je delalo 6,2 odstotka manj ljudi. Najvišjo, 10,9-odstotno rast zaposlenosti je statistični urad zaznal v kmetijstvu.
S K L E P
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so 9. novembra tvitnili, da so rezultati njihovih ukrepov vidni, saj se brezposelnost od začetka epidemije covida-19 zmanjšuje. Objavili so tudi grafični prikaz števila registriranih brezposelnih od konca maja do konca oktobra.
Infografika, ki je spremljala besedilo, tako ni prikazovala gibanja brezposelnosti od začetka epidemije. Vlada je epidemijo razglasila 12. marca, na ministrstvu pa so prikazovali število registriranih brezposelnih od konca maja.
Za Razkrinkavanje.si so pojasnili, da so brezposelnost za april in maj prikazali že v eni od prejšnjih objav. Julija so namreč objavili grafični prikaz gibanja registrirane brezposelnosti med januarjem in junijem, tudi takrat pa so zapisali, da so na trgu dela vidni učinki ukrepov ministrstva.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo letos število registriranih brezposelnih, ki vključuje tiste, ki so na zavodu prijavljeni kot aktivni iskalci zaposlitve, najvišje konec maja, od julija pa pada. Kljub temu je bilo konec oktobra na zavodu prijavljenih 83.654 iskalcev zaposlitve, kar je skoraj 5800 več kot ob začetku epidemije.
Toda podatki zavoda za zaposlovanje zajemajo zgolj tiste brezposelne, ki so prijavljeni kot aktivni iskalci zaposlitve. Podatki statističnega urada o delovno aktivnih pa kažejo, da se število zaposlenih od konca maja ne povečuje. Konec avgusta je bilo delovno aktivnih dobrih 882 tisoč ljudi, kar je skoraj 14 tisoč manj kot marca, ko je vlada razglasila epidemijo.
Na uradu za makroekonomske analize in razvoj so v oktobrskem poročilu zapisali, da so interventni ukrepi pripomogli k omejitvi rasti brezposelnosti, ter pri tem navedli predvsem izplačila delavcem na čakanju in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Pri Banki Slovenije pa so junija ocenili, da so ukrepi rast brezposelnosti zmanjšali za približno tretjino.
Interventni ukrepi vlade so omejili rast brezposelnosti, vendar ta od začetka epidemije ne pada, saj je še vedno višja kot marca, ko je bila razglašena epidemija. Trditev ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da so vidni rezultati ukrepov, saj se brezposelnost od začetka epidemije zmanjšuje, drži delno, zato jo označujemo za sivo cono.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Siva cona
Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
