Spomladi na voljo bistveno več postelj, kot je trdil Janša
Avtor: Matej Simič
TRDITEV
Ko je naša vlada prevzela na začetku epidemije mandat, je bilo v Sloveniji ob vseh možnih rezervah in naporih na voljo okoli 120 postelj za oskrbo za covid bolnike. Danes je teh kapacitet bistveno več, najmanj 400, ob manjšem zaustavljanju drugih dejavnosti, kot je bilo potrebno spomladi.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Janez Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje predstavil le delno pravilne številke glede posteljnih zmogljivosti v prvem in drugem valu epidemije. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Ko je naša vlada na začetku epidemije prevzela mandat, je bilo v Sloveniji ob vseh možnih rezervah in naporih takrat na voljo okoli 120 postelj za oskrbo covid bolnikov,« je 19. oktobra na redni seji državnega zbora dejal predsednik vlade Janez Janša. »Danes je teh kapacitet bistveno več, najmanj 400.«
Odgovarjal je na poslansko vprašanje poslanca LMŠ Janija Möderndorferja, ki ga je zanimalo, kako bo vlada zagotovila ustrezno zdravljenje vsem okuženim s covidom, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo. Vladi je očital, da je v drugem valu epidemije ukrepala prepozno: »Danes imamo premalo postelj za covid bolnike, premalo aktiviranih zdravnikov in zdravstvenih delavcev, nimamo tako imenovane covid bolnišnice, kjer bi lahko izolirali tovrstne paciente.«
»Postelj za covid bolnike ne zmanjkuje, postelj za urgentne obravnave v slovenskem zdravstvenem sistemu ne zmanjkuje,« je v odgovoru še dejal Janša. »Absolutno pa ni bilo mogoče v tem času podvojiti zdravstvenega ali pa negovalnega kadra.«
Z ministrstva za zdravje so za Razkrinkavanje.si sporočili, da je bilo 13. marca – takrat je vlada prvič razglasila epidemijo, vlado Janeza Janše pa je potrdil parlament – v bolnišnicah za bolnike s covidom-19 predvidenih 486 postelj za zdravljenje in 60 postelj za intenzivno nego, skupno 546.
Ko je Janša 19. oktobra odgovarjal na poslansko vprašanje, je bilo za bolnike s covidom-19 na voljo 365 postelj za zdravljenje in 79 za intenzivno nego. Skupno je bilo oktobra v bolnišnicah za zdravljenje bolnikov s covidom-19 444 postelj, kar je za 121 manj kot marca. Toda to število se, kot so opozorili na ministrstvu, vsakodnevno spreminja, saj zmogljivosti prilagajajo potrebam. Tako je bilo denimo tri dni pozneje, 22. oktobra, na voljo že 494 postelj za zdravljenje, 89 pa za intenzivno nego.
V kabinetu predsednika vlade so na našo prošnjo za pojasnilo, na katere podatke o številu postelj se je Janez Janša skliceval v odgovoru na poslansko vprašanje, odgovorili, da izjave dodatno ne bodo komentirali.
Na ministrstvu so še pojasnili, da se je način dodeljevanja bolnišničnih postelj bolnikom s covidom-19 od prvega vala epidemije do danes spremenil. Vlada je namreč 14. marca prekinila izvajanje vseh nenujnih zdravstvenih storitev. V prvem valu so bolnike nastanili v vseh bolnišnicah razen tistih, ki so bile namenjene zdravstvenim storitvam s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, obravnavam onkoloških bolnikov ter nosečnic, porodnic in novorojenčkov.
V drugem valu pa bolnišnice po pojasnilih ministrstva skladno s potrebami postopoma sproščajo postelje, ki so sicer namenjene zdravljenju drugih pacientov. »Zaustavitve zdravstvenega sistema zaradi vseh pacientov, ki nad dopustno čakalno dobo čakajo že na prvo in potem tudi na specialistično obravnavo, si ne moremo več privoščiti,« so pojasnili.
Bolj kot postelj primanjkuje osebja
Z vprašanji o posteljnih zmogljivostih za oskrbo bolnikov s covidom-19 smo se obrnili tudi na slovenske bolnišnice.
V jeseniški menijo, da postelje niso bistvena težava, temveč je problem »v količini kadra, predvsem negovalnega«. Tudi v UKC Maribor ter splošnih bolnišnicah v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da jih bolj kot posteljne skrbijo kadrovske kapacitete.
Koliko kadra jim manjka, v bolnišnicah niso mogli natančno povedati, saj tovrstnih statističnih podatkov ne vodijo. Prav tako ne vedo, koliko zdravstvenih delavcev skrbi za bolnike s covidom-19, kajti kader glede na potrebe vsakodnevno prerazporejajo na različna delovišča. Teh podatkov nimajo niti na ministrstvu za zdravje.
Iz UKC Maribor so nam v odgovoru na vprašanja o pomanjkanju osebja posredovali povezavo do videoposnetka z 29. oktobra, v katerem je strokovni direktor Matjaž Vogrin pojasnil, da je bilo 28. oktobra zaradi okužbe ali karantenskih odločb odsotnih 150 uslužbencev, še skoraj 150 pa jih je bilo na bolniškem dopustu zaradi drugih bolezenskih stanj. Vogrin je menil, da to »kaže na izgorevanje zdravstvenih delavcev«.
Kot je za Razkrinkavanje.si pojasnila predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman, bolnišnice primanjkljaj negovalnega osebja rešujejo s prerazporejanjem. Na oddelke za intenzivno terapijo tako pošiljajo medicinske sestre in zdravstvenike, ki so vešči ravnanja z aparati. To so predvsem zaposleni v operacijskih dvoranah in anestezioloških službah, kjer je izvajanje teh storitev okrnjeno.
Poleti dodatnega usposabljanja zaposlenih na drugih oddelkih za delo z bolniki s covidom-19 niso mogli izvesti. »Poletni meseci so bili zapolnjeni z dodatnimi programi, ki jih ni bilo mogoče izvajati med prvim valom epidemije, zato so bile vse zdravstvene ekipe prav poleti še dodatno obremenjene in le na minimalnih letnih dopustih.«
Pri oskrbi bolnikov s covidom-19 pomagajo tudi študenti. Kot je pojasnila Ažmanova, se je sekciji študentov zdravstvene nege in babištva ter zvezi študentov medicine javilo več kot tisoč zainteresiranih: »Pomoč študentov je dragocena, a to nikakor ne sme biti dolgoročna sistemska rešitev.« Opozorila je, da je bilo negovalnega osebja v slovenskem zdravstvu premalo že pred epidemijo.
Kot so pojasnili na zbornici, je po podatkih razširjenega strokovnega kolegija zdravstvene in babiške nege pri ministrstvu iz leta 2017 bolnišničnim oddelkom primanjkovalo 2075 zaposlenih, kar pomeni potrebo po skoraj 25-odstotnem prirastu glede na stanje. »Na to pristojne opozarjamo že 15 let,« je poudarila Ažmanova. Kolegij podatke o preskrbljenosti s kadri v zdravstveni negi zbira pri bolnišnicah, te pa svoje potrebe ocenijo glede na zahtevnost pacientov.
S K L E P
Predsednik vlade Janez Janša je 19. oktobra v odgovoru na poslansko vprašanje Janija Möderndorferja iz LMŠ dejal, da je bilo ob razglasitvi prve epidemije »ob vseh možnih rezervah in naporih« na voljo približno 120 postelj za oskrbo bolnikov s covidom-19. Danes je teh zmogljivosti, ob manjšem zaustavljanju zdravstvenih dejavnosti, bistveno več, najmanj 400, je dejal Janša.
Kot kažejo podatki ministrstva za zdravje, je bilo 13. marca, ko je mandat nastopila trenutna vlada, za bolnike s covidom-19 v bolnišnicah namenjenih 486 postelj za zdravljenje in 60 postelj za intenzivno nego, skupaj torej 546. Ko je Janša 19. oktobra odgovarjal na poslansko vprašanje, pa je bilo na voljo 365 postelj za zdravljenje in 79 za intenzivno nego, skupno 444.
To pomeni, da je bilo ob Janševem prevzemu vlade na voljo 426 več postelj, kot je trdil, ko je podal izjavo, 19. oktobra pa jih je bilo 44 več.
Trditev predsednika vlade Janeza Janše, da je bilo ob prevzemu vlade na voljo okoli 120 postelj za oskrbo bolnikov s covidom-19, ko je podal izjavo, pa jih je bilo najmanj 400, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
